Na dogodku bodo domači in mednarodni strokovnjaki predstavili, kako umetna inteligenca že danes spreminja proizvodne procese, planiranje, nadzor kakovosti in strateško upravljanje industrijskih podjetij. 

V okviru seminarja bodo nastopili: 

13.00 – 13.10 Uvodni nagovor, Marko Štefančič, MBA, Direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco 

13.10 – 13.30 Zakaj samo učinkovita proizvodnja ni več dovolj: strateški premiki za dobo umetne inteligence, dr. Peter Wostner, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

13.30 – 13.50 AI in Manufacturing: Global Trends and Opportunities, Jason Hookey, Executive Counselor, Info‑Tech Research Group

13.50 – 14.10 Umetna inteligenca za avtomatizirano vizualno kontrolo kakovosti v proizvodnji, Prof. dr. Danijel Skočaj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

14.10 – 14.30  Agentna UI: umestitev v proces planiranja proizvodnje, Viktor Jovanoski, Chief Product Officer, Qlector d.o.o.   

14.30 - 14.50  Kako se v ETI lotevamo uvedbe umetne inteligence v proizvodnem okolju, mag. Iztok Vozelj, Vodilni inženir projektant informacijskega sistema, ETI Elektroelement d.o.o.

Več o vsebini in govorcih si lahko preberete na spletni strani Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije.

Komu je seminar namenjen? 
Dogodek je namenjen vodstvom proizvodnih podjetij, strokovnjakom za digitalizacijo, razvojnim ekipam, IKT podjetjem ter vsem, ki želijo bolje razumeti vpliv umetne inteligence na prihodnost industrije in konkurenčnost podjetij. 

 
Zakaj se udeležiti? 
Udeleženci bodo dobili vpogled v globalne trende uporabe UI v proizvodnji, strateške premike, ki jih prinaša nova tehnološka doba, ter konkretne primere uporabe – od avtomatizirane vizualne kontrole kakovosti do agentnih sistemov UI za planiranje proizvodnje.

PRIJAVA

O Kompetenčnem centru za umetno inteligenco Slovenije 
Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije (KC UI) deluje pod okriljem Nacionalne strategije za umetno inteligenco in je osrednja vstopna točka za podporo učinkoviti, odgovorni in razvojno usmerjeni uvedbi umetne inteligence v slovensko gospodarstvo in širši družbeni prostor. Center povezuje ključne deležnike iz gospodarstva ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij z namenom, da podjetjem in drugim ciljnim skupinam zagotavlja usmeritve pri začetnih korakih uvajanja umetne inteligence, prispeva k hitrejšemu pretoku znanja in učinkovitejšemu nastajanju novih rešitev, pospeševanju uvajanja umetne inteligence, krepitvi kompetenc ter povečanju produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih organizacij.  

Medtem ko se umetna inteligenca vse bolj vključuje v vsakdanje delo, se tudi definicija znanj in veščin hitro spreminja.

Posodobljena ARISA AI Skills Strategy izpostavlja več pomembnih sprememb glede potreb organizacij in posameznikov.

Ključne spremembe so:

Generativna umetna inteligenca je v središču razvoja veščin
Trenutno glavni dejavnik, kako so veščine UI definirane in se poučujejo

Dober prompt postaja osnovna kompetenca
Ne več nišna tehnična veščina, ampak temeljna sposobnost v vseh vlogah

Zgodnja osredotočenost na avtonomne in fizične sistemom UI
UI se širi preko besedila in podatkov

Večji poudarek na etiki, upravljanju in zaupanju
Ker je odgovorna raba zdaj ključna za uspešno uvedbo

Tesnejša usklajenost z Aktom o umetni inteligenci
Nujno je v razvoj veščin vključiti znanja s področja razumevanja, skladnosti in upravljanja

Splošni spremembi sta, da veščine na področju UI niso več le tehnične ter da gre vedno za to, kako ljudje delajo z UI sistemi, kako jih usmerjajo in prevzemajo odgovornost zanje

Več na spletni strani projekta ARISA.

Od razumevanja tehnologije do konkretnih poslovnih učinkov

Agentna umetna inteligenca predstavlja novo razvojno stopnjo umetne inteligence – prehod od pasivnih digitalnih orodij k sistemom, ki znajo samostojno načrtovati, izvajati naloge, preverjati rezultate in učinkovito sodelovati z ljudmi. Prav zato jo vse več podjetij prepoznava kot eno ključnih tehnologij prihodnosti in pomemben vzvod za večjo produktivnost, optimizacijo procesov ter razvoj novih storitev.

Nacionalni Kompetenčni center za umetno inteligenco vas vabi na brezplačni spletni seminar, na katerem boste spoznali, kaj agentna umetna inteligenca je, kje podjetjem prinaša največ poslovne vrednosti, kakšna so realna pričakovanja glede njene uporabe ter kako jo uvajati varno, odgovorno in skladno z zakonodajo.

Na dogodku bomo povezali strokovni pogled, strateško razumevanje in konkretne izkušnje iz prakse. Seminar združuje strokovnjake iz raziskovalnega okolja in industrije, ki bodo predstavili tako temeljne koncepte kot tudi primere dobrih praks slovenskih podjetij, ki AI agente že vključujejo v svoje poslovanje.

Program seminarja

1. Strokovni uvod: Agentna umetna inteligenca (Agentic AI) – koncept, uporabe, prednosti, omejitve

V uvodnem strokovnem sklopu bomo postavili skupno razumevanje agentne umetne inteligence ter osvetlili njene priložnosti, omejitve in odgovorno uporabo v poslovnem okolju. V tem delu bomo odgovorili na ključna vprašanja: kaj je AI agent in kako deluje, kakšen je spekter samostojnosti agentnih sistemov, kje agentna AI prinese največ koristi, kako obvladovati tveganja ter kdaj je obvezna človeška presoja.

2. Primeri dobrih praks: AI agenti v poslovnem okolju

V drugem delu seminarja bomo predstavili konkretne primere uporabe in izkušnje iz prakse. Pokazali bomo, kako podjetja AI agente vključujejo v svoje procese, kje ustvarjajo največ vrednosti ter s katerimi izzivi se srečujejo pri uvajanju.

Komu je seminar namenjen?

Seminar je namenjen podjetjem, vodstvenim ekipam, strokovnjakom za digitalno preobrazbo, razvojnim oddelkom, IT-strokovnjakom in vsem, ki želite pravočasno razumeti, kako lahko agentna umetna inteligenca prispeva h konkurenčnosti, inovativnosti in učinkovitejšemu poslovanju.

Zakaj se udeležiti?

Ker agentna umetna inteligenca ni več le obljuba prihodnosti, temveč vse bolj konkretna poslovna priložnost. Za uspešno uvedbo pa ni dovolj le navdušenje nad tehnologijo – potrebno je jasno razumevanje njene vrednosti, omejitev, tveganj in primerov, kjer lahko prinese največji učinek.

Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko agentna umetna inteligenca postane pomemben korak v digitalni preobrazbi vašega podjetja. Ne zamudite priložnosti za vpogled v tehnologijo, ki že danes spreminja način dela, odločanja in ustvarjanja poslovne vrednosti.

Gradiva in posnetek seminarja so na voljo na spletni strani Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije. 

O Kompetenčnem centru za umetno inteligenco Slovenije

Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije (KCUI) deluje pod okriljem Nacionalne strategije za umetno inteligenco in je osrednja vstopna točka za podporo učinkoviti, odgovorni in razvojno usmerjeni uvedbi umetne inteligence v slovensko gospodarstvo in širši družbeni prostor. Center povezuje ključne deležnike iz gospodarstva ter raziskovalnih in izobraževalnih institucij z namenom, da podjetjem in drugim ciljnim skupinam zagotavlja usmeritve pri začetnih korakih uvajanja umetne inteligence, prispeva k hitrejšemu pretoku znanja in učinkovitejšemu nastajanju novih rešitev, pospeševanju uvajanja umetne inteligence, krepitvi kompetenc ter povečanju produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih organizacij.

Spletna stran projekta: https://kcui.si/

Usposabljanje Akademija umetne inteligence in strojnega učenja za poslovne aplikacije je namenjeno tehničnemu kadru in razvijalcem, ki se želijo spoznati s podatkovno znanostjo, strojnim učenjem in umetno inteligenco, predvsem s poudarkom na aplikacijah v poslovnih procesih. 

Moduli so zasnovani praktično, ter nudijo celovit uvod v temeljne koncepte, orodja in pristope, ki se uporabljajo na tem področju. Pridobili boste ključno znanje, saj postajajo podatki vedno bolj osrednji fokus v najrazličnejših panogah. Sposobnost pridobivanja informacij iz podatkov s pomočjo pristopov umetne inteligence pa vedno bolj dragocena veščina.

Usposabljanje je sestavljeno iz 3. modulov: od uvoda v podatkovno znanost do učenja modelov umetne inteligence za praktične aplikacije. Usposabljanje je zasnovano hands-on, z delom na primerih iz dveh panog (telekomunikacijskega podjetja ter spletne trgovine), bomo reševali njihove probleme. Delo bo potekalo na vnaprej pripravljenih podatkovnih množicah. Preko teh primerov se bodo udeleženci naučili praktičnih veščin o obdelavi podatkov ter učenju modelov umetne inteligence.

Usposabljanje je zasnovano tako, da bodo udeleženci odnesli praktično znanje!

Glavni cilji usposabljanja so:

• prepoznati naloge/probleme, ki jih lahko udeleženci s pristopi umetne inteligence in strojnega učenja rešujejo v lastnih podjetjih,
• pridobiti znanje za reševanje nalog ali problemov, zbrati kvalitetne podatke in jih sprocesirate na nivo, ki je potreben za učenje modelov umetne inteligence,
• da udeleženci s pridobljenim znanjem izberejo tisti model oz. pristop, ki je najbolj primeren za njihov problem, ter se ga kvalitetno naučiti,
• naučen model uporabiti v praksi za podporo poslovnim procesom in odločevalcem pri sprejemanju odločitev.
   

Komu je akademija namenjena?
Ciljni udeleženci so razvijalci in drug tehničen kader v podjetjih, ki se želijo spoznati z metodami obdelave podatkov in učenja modelov umetne inteligence. Pričakovano je osnovno poznavanje jezika Python. 

Usposabljanje je sestavljeno iz 3. modulov:
1. MODUL: Uvod v podatkovno znanost in eksplorativna analiza podatkov

2. MODUL: Uvod v strojno učenje in nadzorovano učenje

3. MODUL: Evalvacija modelov, pomembnost značilk in nenadzorovano učenje

Opise posameznih modulov si lahko preberete v brošuri tukaj. 
 

Udeleženci bodo na usposabljanju prejeli sledeče izročke:

prosojnice predavanj v obliki PDF,
vso programsko kodo iz praktičnih primerov, ki jih bomo predstavili ter obdelali tekom
praktičnih delavnic. Koda bo na voljo v obliki Jupyter beležk, ki bo udeležencem posredovane prek platforme GitHub.
 

Kdo bo vodil akademijo?
Andrej Miščič in Luka Vranješ sta magistra podatkovnih ved in podatkovna znanstvenika v podjetju Valira AI. Procesiranje naravnega jezika (tj. NLP) predstavlja njuno glavno strokovno področje, z njim sta se ukvarjala tako raziskovalno kot aplikativno. V Valiri AI skrbita za integracijo velikih jezikovnih modelov v naprednejših primerih uporabe. Svoje znanje delita tudi s širšo skupnostjo.

Kotizacija
Cena kotizacija za ZIT in SRIP GoDigital člane: 560 € + DDV  
Cena kotizacije za GZS člane: 620 € + DDV  
Cena za nečlane znaša: 790 € + DDV 

Račun za kotizacijo boste prejeli 8 dni po začetku akademije. S prijavo na akademijo se udeleženec strinja s plačilom kotizacije. Pisno odjavo udeležbe, poslane na e-mail zit@gzs.si, upoštevamo do vključno en teden pred izvedbo, sicer zaračunamo 100 % kotizacijo. Neudeležbo na posameznem modulu bomo zaračunali s 150 € + DDV. 

Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije povezuje ključne deležnike iz vrst gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, s ciljem učinkovite in odgovorne uvedbe umetne inteligence v slovenska podjetja. Kot vstopna točka bo slednjim tako zagotavljal orientacijo, kje začeti, kaj je smiselno, kako zmanjšati tveganja ter kako umetno inteligenco uvesti na način, da prinaša merljive učinke. Hkrati bo prostor povezovanja podjetij, raziskovalcev in ponudnikov rešitev. Vodilni partner konzorcija je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

»Umetna inteligenca je danes ključna za konkurenčnost gospodarstva – ker prinaša hitrejše procese, boljše odločitve, nove produkte in nižje stroške. Zato je Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI) pomemben, ker podjetjem omogoča, da umetno inteligenco uvajajo hitreje, bolj varno in z manj tveganja. Podjetjem odpira dostop do strokovne podpore, preverjenih primerov uporabe, znanja o zakonodaji in varnosti ter do razvojnih partnerjev za prototipe in pilote. KCUI bo tako skrajšal pot od ideje do rešitve in poskrbel, da UI v Sloveniji ne ostane tema razprav, ampak postane konkretno orodje za višjo produktivnost, nova delovna mesta in močnejši nastop na mednarodnem trgu,« je poudarila mag. Ksenija Klampfer, ministrica za digitalno preobrazbo.

Tudi po besedah Vesne Nahtigal, generalne direktorice GZS, bo imel Kompetenčni center za umetno inteligenco pomembno vlogo pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca. »Umetna inteligenca ni čarobna palica. Zahteva podatke, procese, ljudi in jasna pravila. Podjetja morajo vedeti, kako jo uvajati varno, skladno in odgovorno. Zato je KCUI pomemben tudi z vidika zaupanja – kot prostor, kjer se tehnološki razvoj povezuje z odgovorno rabo. Naš cilj je jasen: KCUI mora biti center, ki ga gospodarstvo uporablja, z realnimi učinki v kompetencah, uvedbah, produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij na evropskem trgu,« je izpostavila Nahtigal. Dodala je, da je »zagon KCUI pomemben korak v smeri izvedbe razvojne vizije, ki jo je gospodarstvo jasno zapisalo v Made in Slovenia 2035. Program imamo, zdaj je čas za izvedbo. KCUI je del odgovora, da bo Made in Slovenia tudi v prihodnje pomenilo konkurenčnost, razvoj in blaginjo.«

»Raziskave na področju umetne inteligence imajo v Sloveniji dolgo tradicijo, ki sega v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so v javnih raziskovalnih organizacijah nastali prvi raziskovalni oddelki na tem področju. Od takrat raziskave na področju UI potekajo neprekinjeno, znanja in rezultati pa se sistematično vključujejo tudi v študijske programe,« je dejala znanstvena direktorica KCUI dr. Vida Groznik. Ob tem je poudarila, da ima »Slovenija danes močno in mednarodno prepoznavno skupnost raziskovalcev s področja umetne inteligence. Ključni naslednji korak je učinkovitejši prenos teh znanj v gospodarstvo ter spodbujanje podjetij, da vrhunske rešitve poiščejo v domačem raziskovalnem okolju. Prav to je eden osrednjih ciljev novega kompetenčnega centra.«

Marko Štefančič, direktor konzorcija KCUI, je izpostavil, da »Kompetenčni center za umetno inteligenco povezuje enega najširših konzorcijev znanja, gospodarstva in podpornega okolja v Sloveniji z jasnim ciljem: da podjetja umetno inteligenco začnejo uporabljati v praksi. Ne govorimo o prihodnosti, temveč o tem, kako danes UI varno in učinkovito prenesti v procese, produkte in konkurenčno prednost podjetij.«

Za delovanje centra in izvedbo aplikativnih projektov je zagotovljenih deset milijonov evrov, ki jih prispevajo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za obrambo. Sredstva so namenjena tako delovanju KCUI kot razpisom za projekte podjetij na področju umetne inteligence.

Naloge in storitve Kompetenčnega centra za UI:

• Vzpostavitev celostnega podpornega okolja in vstopne točke za vse deležnike na področju umetne inteligence.
• Zagotavljanje strokovne podpore z zbiranjem, prenosom in diseminacijo znanja, usposabljanji, svetovanjem ter prenosom dobrih praks.
• Razvoj in upravljanje platform znanja, baz deležnikov ter analitične podpore za oblikovanje in spremljanje politik in ukrepov.
• Povezovanje in mreženje deležnikov z namenom krepitve sodelovanja, izmenjave znanja in skupnih pobud.
• Mednarodno sodelovanje, promocija slovenskega UI ekosistema ter ozaveščanje o tehnoloških, družbenih, pravnih in etičnih vidikih umetne inteligence.
• Poglobljena strokovna, izobraževalna in svetovalna podpora za odgovorno, varno in učinkovito uvajanje umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in družbi.

Partnerji konzorcija

Vodilni partner konzorcija je Gospodarska zbornica Slovenije. Partnerji so še Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta in Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje.

Fotografije z dogodka so na voljo na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir: Tadej Kreft, GZS.

SRIP GoDIGITAL kot strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo spodbuja razvoj in uvajanje naprednih digitalnih rešitev ter povezovanje podjetij, raziskovalnih institucij in drugih deležnikov. 

Dokument predstavlja pregled fizičnih testnih in demonstracijskih okolij v Sloveniji za IKT sektor, ki omogočajo razvoj, testiranje in validacijo digitalnih rešitev v realnih pogojih.  

Testna in demo okolja so bila izbrana na podlagi razpoložljive opreme, primerne za IKT sektor, in so razvrščena glede na regijo delovanja. 

Do dokumenta lahko dostopate tukaj.

Vključuje najnovejše in nastajajoče trende na področju digitalnih tehnologij ter njihove posledice za digitalne kompetence, hkrati pa ohranja splošno stabilnost okvira in tehnološko nevtralnost.

Med novostmi so posodobljeno besedilo področij kompetenc, dodani so novi učni izidi. UI kompetence pridobivajo na pomembnosti, saj so kot prečne kompetence vključene v vse ostale kompetence.

Več o DigiComp 3.0 tukaj.

Zakaj akademija velikih jezikovnih modelov?

V zadnjih letih so veliki jezikovni modeli (LLM) postali ena izmed ključnih tehnologij digitalne preobrazbe. Zaradi svoje izjemne sposobnosti razumevanja, ustvarjanja in obdelave naravnega jezika postajajo nepogrešljiv del poslovanja. Organizacijam omogočajo avtomatizacijo številnih nalog – od pisanja vsebin in analiz do priprave poročil in drugih dokumentov. S tem ne le razbremenjujejo zaposlene rutinskih opravil, temveč odpirajo nove priložnosti za inovacije, učinkovitejše delovne procese in višjo konkurenčnost.

Njihova uporaba prispeva k večji agilnosti podjetij, saj omogoča hitrejše sprejemanje odločitev, učinkovitejše upravljanje podatkov ter lažje prilagajanje novim poslovnim izzivom.

Zavedajoč se hitrosti razvoja in kompleksnosti te tehnologije, Akademija velikih jezikovnih modelov udeležencem ponuja celovit in praktično naravnan vpogled v svet umetne inteligence, temelječe na jezikovnih modelih.

Program akademije je razdeljen na 4 module, s poudarkom na praktični uporabi, etičnih vprašanjih ter vplivu tehnologije na kulturo in strategijo organizacij.

Zakaj se udeležiti akademije?

• Pridobite strateški vpogled in praktične kompetence za delo z LLM v vašem podjetju.
• Sodelujte v hands-on delavnicah, kjer boste razvijali konkretne primere uporabe.
• Spoznajte najnovejše trende in orodja s področja generativne umetne inteligence.
• Povežite se s strokovnjaki in drugimi podjetji, ki že uvajajo rešitve, temelječe na UI.

Udeleženci bodo skozi različne sklope:

• razumeli temeljne koncepte generativne umetne inteligence in njenih vplivov na organizacije,
• pridobili znanje za učinkovito komuniciranje z LLM (prompt engineering),
• spoznali arhitekture, kot sta BERT in ChatGPT, ter
• razvijali konkretne aplikacije z uporabo knjižnic, kot je LangChain.

Komu je program namenjen?

MODUL 1 je namenjen tako vodstvenemu kot tehničnemu kadru, saj naslavlja poslovne koristi, strateške priložnosti, organizacijske spremembe in etične izzive, povezane z uvajanjem velikih jezikovnih modelov v delovanje organizacije. Zaradi širšega pomena uvodnega modula vabimo, da se ga poleg tehničnega kadra udeleži tudi 1 oseba iz vodstva vašega podjetja (npr. strateški odločevalec ali vodja oddelka). Dodatna prijava ni potrebna – ob prihodu nam le sporočite, kdo bo prisoten.

MODULI 2–4 so namenjeni tehničnemu kadru, razvijalcem, podatkovnim analitikom in strokovnjakom za IT, saj vključujejo poglobljene praktične vsebine, konkretne primere, razvoj aplikacij in najnovejše trende.

Udeležba je obvezna na vseh modulih.
 

 
MODUL 1: Veliki jezikovni modeli (LLM) in spremembe delovanja v organizacijah: etična uporaba rešitev LLM in agentov UI, 12. 5. 2026, 8.00 - 16.00       
MODUL 2: Priložnosti in pasti generativne umetne inteligence (in jezikovnih modelov), Učinkovita komunikacija z LLM (prompt engineering), 13. 5. 2026,  8.30 - 16.00    
MODUL 3: Sodobna obdelava naravnega jezika: BERT prek praktičnih primerov, Sodobna obdelava naravnega jezika: ustvarjanje LLM aplikacij s knjižnico LangChain, 20. 5. 2026, 8.30 - 16.30 
MODUL 4: Praktični trendi v svetu jezikovnih modelov, 27. 5. 2026, 8.30 - 16.30.  

Predavatelji: 
Luka Tomat, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Peter Trkman, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Andrej Miščič, ValiraAI d.o.o.
Luka Vranješ, ValiraAI d.o.o.

Pogoji udeležbe
Za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za kakovostno izvedbo tečajev, je število udeležencev omejeno na maksimalno 17. Predznanje ni potrebno.

Lokacija
Izobraževanja bodo potekala na GZS, Dimičeva 13, Ljubljana.

Kotizacija

Cena kotizacija za ZIT in SRIP GoDigital člane je 670 € + DDV

Cena kotizacija za GZS člane je 750 € + DDV

Cena kotizacije za ostale je 950 € + DDV

Rok za prijavo je 30. 4. 2026.

Račun za kotizacijo boste prejeli 8 dni po začetku akademije. S prijavo na akademijo se udeleženec strinja s plačilom kotizacije. Pisno odjavo udeležbe, poslane na e-mail zit@gzs.si, upoštevamo do vključno 4. 5. 2026, sicer zaračunamo 100 % kotizacijo. Neudeležbo na posameznem modulu bomo zaračunali s 150 € + DDV. 

Vabimo vas, da izkoristite to priložnost in se nam pridružite na modulih, na katerih boste imeli priložnost razširiti svoje znanje in veščine s področja velikih jezikovnih modelov.

Prijava

Uspešno smo zaključili strokovno usposabljanje z naslovom Od podatkov do odločitev: Osnove umetne inteligence za odločevalce. Udeleženci so pridobili e-potrdilo o opravljenem krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila z naslovom »Osnove umetne inteligence za odločevalce« v višini 1 kreditne točke (ECTS), ki ga je izdala Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter potrdilo o uspešno zaključenem pilotnem strokovnem usposabljanju dela vsebin izobraževalnega programa ARISA za kompetenčni profil »Decisionmaker and Policymaker – AI Fundamentals« (EOK6). Usposabljanje je bilo sestavljeno iz kombinacije srečanj v živo s praktičnimi demonstracijami in samostojnega učenja.

Učni načrt in usposabljanje za ta kompetenčni model je bil v okviru projekta Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) razvit za reševanje potreb odločevalcev, ki delujejo v slovenskem IKT sektorju. Potreba po tem znanju je bila opredeljena med projektnimi aktivnostmi v Analizi potreb (2023). Glede na rezultate industrijskega vprašalnika, ki smo ga na Združenju za informatiko in telekomunikacije naslovili na naše člane, je podatkovni analitik najbolj iskana strokovni/poklicni profil na področju umetne inteligence (UI) v Sloveniji. Med fokusno skupino, v kateri je sodelovalo 15 udeležencev iz IKT industrije, je bilo ugotovljeno, da je najhitrejši način za zapolnitev vrzeli v znanju na področju UI organizacija hitrega programa prekvalifikacije.

Združenje za informatiko in telekomunikacije in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) sta dva izmed 19 partnerjev na Erasmus+ projektu Artificial Intelligence Skills Allicance (ARISA). V sklopu projekta želimo skupaj s partnerji zagotoviti učne vsebine s področja umetne inteligence (UI), ki so najbolj iskane na trgu dela, in tako zadostiti povpraševanju po znanju in spretnostih na tem področju.

V sklopu projekta ARISA smo vzpostavili brezplačno spletno platformo ARISA Academy, ki posameznikom omogoča nadgradnjo znanj in prekvalifikacijo na področje umetne inteligence. Več tukaj.

Kompetenčne modele s področja umetne inteligence, ki so bili razviti v sklopu projekta ARISA, si lahko ogledate tukaj.

O podelitvi si lahko preberete tudi članek, ki so ga objavili na Finance.si.

Kompetenčni center za umetno inteligenco bo pomembno prispeval k širjenju znanja, kompetenc in tehnoloških rešitev UI v gospodarstvu, raziskovalnem prostoru, javnem sektorju in širši družbi. Deloval bo kot osrednja vstopna točka za dostop do znanj, infrastrukture, svetovalnih storitev, usposabljanj in informacij s področja umetne inteligence. Njegov namen je okrepiti konkurenčnost slovenskega inovacijskega ekosistema ter organizacijam, podjetjem in raziskovalnim institucijam omogočiti hitrejši prehod od raziskav do praktične uporabe tehnologij UI. 

KCUI bo deloval v obliki konzorcija partnerjev s komplementarnimi strokovnimi znanji s področja umetne inteligence, digitalnih tehnologij in inovacij. Gospodarska zbornica Slovenije bo kot vodilni organ skrbela za usklajevanje aktivnosti ter prenos znanja in tehnologij v gospodarstvo. 

V konzorciju so poleg Gospodarske zbornice Slovenije Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta in Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje. 

Glavne naloge in storitve centra bodo vključevale: 

• organizacijsko, finančno in administrativno vodenje KCUI ter koordinacija konzorcijskih partnerjev in sodelovanje z resornimi ministrstvi, 
  vzpostavitev celostnega podpornega okolja in vstopne točke za vse deležnike na področju umetne inteligence,
• zagotavljanje strokovne podpore z zbiranjem, prenosom in diseminacijo znanja, usposabljanji, svetovanjem ter prenosom dobrih praks, 
• razvoj in upravljanje platform znanja, baz deležnikov ter analitične podpore za oblikovanje in spremljanje politik in ukrepov,
• povezovanje in mreženje deležnikov z namenom krepitve sodelovanja, izmenjave znanja in skupnih pobud,
• mednarodno sodelovanje, promocija slovenskega AI ekosistema ter ozaveščanje o tehnoloških, družbenih, pravnih in etičnih vidikih umetne inteligence,
• poglobljeno strokovno, izobraževalna in svetovalna podpora za odgovorno, varno in učinkovito uvajanje umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in družbi. 

Več informacij je na spletni strani Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Vir: Media GZS

Omnibus dopolnjuje Strategija podatkovne unije za odklepanje kakovostnih podatkov za UI ter Evropske poslovne denarnice, ki bodo podjetjem zagotovile enotno digitalno identiteto za poenostavitev birokratskih postopkov in lažje poslovanje v vseh državah članicah EU. Paket zasleduje cilj olajšanja skladnosti s pravili, pri čemer so poenostavitve ocenjene na do 5 milijard evrov prihrankov pri administrativnih stroških do leta 2029. Poleg tega bi lahko Evropske poslovne denarnice podjetjem omogočile še do 150 milijard evrov prihrankov na leto.

1. DIGITALNI OMNIBUS

Z digitalnim omnibusom Komisija predlaga poenostavitve obstoječih pravil na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti in podatkov.

Inovacijsko prijazna pravila za umetno inteligenco

Učinkovita izvedba Akta o umetni inteligenci (AI Act) bo pozitivno vplivala na družbo, varnost in temeljne pravice. Za uvajanje vsakega novega zakona so ključni usmeritve in podpora – in tako je tudi pri AI Act. Komisija predlaga, da se začetek uporabe pravil za visoko tvegane sisteme UI poveže s razpoložljivostjo podpornih orodij, vključno z ustreznimi standardi.

Časovnica za uporabo pravil za visoko tvegane sisteme se prilagodi na največ 16 mesecev, tako da začnejo veljati šele, ko Komisija potrdi, da so potrebni standardi in podporna orodja na voljo. S tem podjetja dobijo podporna orodja, ki jih potrebujejo. Komisija predlaga tudi ciljno usmerjene spremembe AI Act, ki bodo:

• razširile določene poenostavitve, ki so trenutno namenjene malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter podjetjem z nižjo srednjo kapitalizacijo (SMC), vključno s poenostavljenimi zahtevami za tehnično dokumentacijo, kar bo prihranilo vsaj 225 milijonov evrov na leto;
• razširile možnosti za zagotavljanje skladnosti, tako da bo več inovatorjev lahko uporabljalo regulativne peskovnike, vključno s peskovnikom na ravni EU od leta 2028 dalje in več testiranja v realnem okolju, še posebej v ključnih panogah, kot je avtomobilska industrija;
• okrepile pristojnosti Evropskega uradа za UI (AI Office) in centralizirale nadzor nad sistemi UI, ki temeljijo na modelih UI splošnega namena, s čimer se zmanjša razdrobljenost upravljanja.
   

Poenostavitev poročanja o kibernetski varnosti

Digitalni omnibus uvaja tudi enotno vstopno točko, prek katere bodo podjetja izpolnila vse obveznosti prijave incidentov. Trenutno morajo podjetja o kibernetskih incidentih poročati po več različnih zakonodajnih aktih, med drugim po Direktivi NIS2, Splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR) in Aktu o digitalni operativni odpornosti (DORA).

Ta enotni vmesnik bo razvit z robustnimi varnostnimi mehanizmi in bo pred uvedbo temeljito preizkušen, da se zagotovi njegova zanesljivost in učinkovitost.

Inovacijsko prijazen okvir za zasebnost

Ciljno usmerjene spremembe GDPR bodo določena pravila poenotile, pojasnile in poenostavile, z namenom spodbujanja inovacij in lažjega zagotavljanja skladnosti organizacij, pri čemer jedro GDPR ostaja nedotaknjeno, vključno z najvišjo ravnjo varstva osebnih podatkov.

Posodobitev pravil o piškotkih za boljšo uporabniško izkušnjo

Predlagane spremembe bodo:

• zmanjšale število pojavitev pasic o piškotkih,
• omogočile, da uporabniki s klikom enega gumba izrazijo svoje soglasje in
• omogočile shranjevanje nastavitev piškotkov prek centralnih nastavitev v brskalnikih in operacijskih sistemih.
   

Izboljšanje dostopa do podatkov

Digitalni paket želi izboljšati dostop do podatkov, ki so ključni za inovacije. Poenostavlja pravila o podatkih in jih dela bolj praktična za potrošnike in podjetja z:

• konsolidacijo pravil EU o podatkih prek Akta o podatkih (Data Act), ki združuje štiri zakonodajne akte v enega za večjo pravno jasnost;
• uvedbo ciljno usmerjenih izjem pri nekaterih pravilih Akta o podatkih za zamenjavo ponudnika storitev v oblaku za mala in srednje velika podjetja (MSP) in podjetja srednje kapitalizacije (SMC), kar prinaša približno 1,5 milijarde evrov enkratnih prihrankov;
• ponudbo novih smernic za skladnost z Aktom o podatkih prek modelnih pogodbenih pogojev za dostop do podatkov in njihovo uporabo ter standardnih pogodbenih klavzul za pogodbe o računalništvu v oblaku;
• krepitvijo evropskih podjetij s področja UI z odklepanjem dostopa do kakovostnih in aktualnih podatkovnih nizov, s čimer se krepi inovacijski potencial podjetij po vsej EU.
   

2. STRATEGIJA PODATKOVNE UNIJE

Nova Strategija podatkovne unije določa dodatne ukrepe za odklepanje več kakovostnih podatkov za UI z razširitvijo dostopa – na primer z vzpostavitvijo podatkovnih laboratorijev.

Vzpostavlja tudi pravni center za pomoč pri Aktu o podatkih (Data Act Legal Helpdesk), ki dopolnjuje nadaljnje ukrepe za podporo izvajanju Akta o podatkih. Strategija krepi podatkovno suverenost Evrope prek strateškega pristopa k mednarodni podatkovni politiki, ki vključuje:

• nabor orodij proti uhajanju podatkov (anti-leakage toolbox),
• ukrepe za zaščito občutljivih neosebnih podatkov,
• smernice za ocenjevanje pravične obravnave podatkov EU v tujini.
   

3. EVROPSKA POSLOVNA DENARNICA (European Business Wallet)

Predlog Evropske poslovne denarnice bo evropskim podjetjem in javnim organom zagotovil enotno digitalno orodje, ki jim bo omogočilo digitalizacijo poslovanja in interakcij, ki se danes v mnogih primerih še vedno izvajajo osebno.

Podjetja bodo lahko:

• digitalno podpisovala, časovno žigosala in žigosala dokumente;
• varno ustvarjala, shranjevala in izmenjevala verificirane dokumente;
• varno komunicirala z drugimi podjetji ali javnimi organi v svoji državi in v drugih 26 državah članicah.

Širitev poslovanja v druge države članice, plačevanje davkov in komunikacija z javnimi organi bodo v EU enostavnejši kot kadarkoli doslej. Ob predpostavki široke uporabe bodo Evropske poslovne denarnice evropskim podjetjem omogočile zmanjšanje administrativnih postopkov in stroškov ter na ta način odklenile do 150 milijard evrov prihrankov na leto.

Naslednji koraki

Zakonodajni predlogi digitalnega omnibusa bodo zdaj predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu v sprejetje. Današnji predlogi predstavljajo prvi korak v strategiji Komisije za poenostavitev in povečanje učinkovitosti digitalnega pravnega okvira EU.

Digitalni “Fitness Check” – drugi korak poenostavitvene

Komisija je danes zagnala tudi drugi korak poenostavitvene agende, in sicer široko posvetovanje v okviru Digital Fitness Check, ki bo odprto do 11. marca 2026.

Digitalni preizkus bo:

• preveril, kako dobro digitalna pravila prispevajo k cilju konkurenčnosti,
• preučil skladnost in kumulativni učinek digitalnih pravil EU.

Ozadje

Digitalni paket predstavlja že sedmi omnibusni predlog. Komisija je začrtala smer za poenostavitev pravil EU z namenom, da bo gospodarstvo EU bolj konkurenčno in uspešno, tako da bo poslovanje v EU preprostejše, manj drago in učinkovitejše. Komisija si je zadala jasen cilj, da do konca leta 2029 doseže vsaj 25-odstotno zmanjšanje administrativnih bremen, za MSP pa vsaj 35-odstotno zmanjšanje.

Več informacij

Podrobnosti o predlogu Digital Omnibus Regulation in spremljevalnem paketu so na voljo na spletni strani Evropske komisije: Digital Omnibus Regulation Proposal | Shaping Europe’s digital future

Akademijo smo uspešno izvedli leta 2024, a ker je od takrat prišlo do velikih sprememb, jo bomo naslednje leto izvedli s posodobljenimi temami.

Več o vsebini akademije, ki smo jo izvedli leta 2024, si lahko preberete v brošuri tukaj.

V sredo, 5. 11. 2025, je v prostorih Gospodarske zvornice Slovenija, potekal dogodek Strateški pristop k uvajanju AI za uspešno in odporno poslovanje, ki se ga je udeležil tudi predsednik iniciative AI4SI g. Mitja Trampuž.

Na zelenem zajtrku so poglobljeno predstavili:

• Kako AI spreminja poslovne modele in katere sektorje najbolj preoblikuje
• Zakaj je strateški pritop k uvajanju AI tako zelo pomemben
• Kako pravilno AI vključiti v strategijo, procese in kulturo podjetja
• Kakšne posledice ima uvajanje AI na vodenje in vlogo srednjega managementa
• Kako lahko AI ustvari največ okoljskih, družbenih in poslovnih učinkov

Ključni poudarki dogodka so bili, da uvajanje umetne inteligence ni tehnični projekt, temveč poslovba transformacija, ki se mora začeti pri vodstvu. Podatki so gorivo ekonomije, a le, če jih znamo povezati, deliti in pretvoriti v znanje. Kultura zaupanja, učenja in sodelovanja je temelj, na katerem lahko UI prinese resnično konkurenčno prednost.

Na dogodku je g. Dušan Krovinović, iz podjetja Kolektor, je predstavil, kako so umetno inteligenco v sklopu projekta Kolektor sETup, uvedli od zograj navzdol v podjetju in v več energetsko intenzivnih podjetjih – s strateško vizijo in jasnimi cilji. Njihov ekosistem 207 UI-modelov ustvari več kot 1,5 milijona napovedi letno, kar dokazuje, da premišljen pristop prinaša oprijemljive rezultate.

Nasveti govorcev, ki so sodelovali na okrogli mizi:

▪️ Marko Stefancic, Združenje za informatiko in telekomunikacije: »UI ni kalkulator, ampak zaposleni. Tretirajte jo kot človeka, ki dela napake. Začnite danes – z vrha podjetja navzdol.«

▪️ Mitja Trampuz, CREAPLUS d.o.o.: »Povežite se s strokovnjaki. Vsak dan čakanja pomeni izgubljeno priložnost.«

▪️ Dušan Krovinovič, Kolektor sETup: »Začnite tam, kjer UI prinaša oprijemljive koristi – v produktih in procesih.«

▪️ Matej Bregar,BTC d.d.: »Zbirajte vse podatke. Čez dve leti vam bo žal, če jih niste. Vključite UI v svojo strategijo.«

▪️ Darko Butina, Reliabl.it: »Začnite danes – in začnite z vrha. Umetna inteligenca ni programska oprema, temveč novi sodelavec v vašem podjetju.«

Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani CER.

Vir: CER

Preboj v lastne produkte z visoko dodano vrednostjo in tehnološko suverenost do leta 2035

Slovenski sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) se v naslednjem desetletju postavlja v središče nove industrijske revolucije. Ta ne temelji več le na digitalizaciji procesov, temveč na celoviti preobrazbi gospodarstva, družbe in javnih storitev – s pomočjo umetne inteligence, podatkovnih prostorov, digitalne infrastrukture in sodelovalnih platform. Vizija je jasna: prehod iz vloge podizvajalcev v vlogo ustvarjalcev lastnih produktov z visoko dodano vrednostjo, širitev na globalne trge ter krepitev tehnološke suverenosti.

»IKT panoga ni zgolj ena od številnih gospodarskih dejavnosti, temveč strateški steber slovenske prihodnosti. Brez močnega domačega IKT ekosistema ni mogoče zagotoviti tehnološke suverenosti, konkurenčnosti niti varnosti države. Ključno je, da preide iz prevladujočega storitvenega poslovnega modela v vlogo ustvarjalca digitalnih rešitev, ki jih bo ponosno izvažala na globalne trge,« poudarja Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS.

Made in Slovenia 2035 – načrt za prihodnost

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila ambiciozen program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja strateški načrt za konkurenčni razvoj slovenskega gospodarstva. Dokument, pripravljen v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki, združuje akcijski načrt ter podrobno strategijo razvoja 8 ključnih gospodarskih področij in 9 sistemskih ukrepov – od davkov in dostopa do financiranja do digitalizacije, kadrov in novih tehnologij. Program spremlja tudi Manifest za Slovenijo 2035 – “Slovenija prihodnosti: svobodna, pogumna, podjetna”, ki utemeljuje vrednote, na katerih naj bi Slovenija zgradila svojo samozavestno, tehnološko napredno prihodnost.  Za hitro predstavitev glavnih poudarkov je na voljo tudi povzetek gospodarskega programa Made in Slovenia 2035.

IKT danes – nadpovprečna dodana vrednost, nadpovprečen vpliv

IKT panoga danes ustvari 3,3 % prihodkov in 2,9 % izvoza slovenskega gospodarstva, s skupnimi prihodki 4,6 milijarde evrov, 22.800 zaposlenimi in povprečno dodano vrednostjo 90.000 evrov na zaposlenega – kar je okoli 40 % nad slovenskim povprečjem. Čeprav se delež zdi majhen, ima sektor zaradi svojih multipliciranih učinkov izjemen vpliv na produktivnost, inovacije in odpornost celotnega gospodarstva.

»IKT sektor je pripravljen iz podizvajalstva preklopiti v produktno naravnan razvoj. To pomeni tri konkretne korake: najprej močan in stalen dotok IKT talentov s tesnim povezovanjem šolstva in industrije; nato gradnja suverenih, kibernetsko varnih digitalnih infrastruktur; ter nazadnje sistemske spodbude za produktizacijo in internacionalizacijo naših rešitev – od umetne inteligence do podatkovnih platform. S tem IKT postane motor rasti in tehnološke odpornosti države,« dodaja Andreja Lampe, direktorica projektov pri GZS ZIT, direktorica SRIP GoDigital in podpredsednica AI4SI.

Strateški izzivi

Da bi Slovenija do leta 2035 uresničila vizijo tehnološke suverenosti, so ključni naslednji premiki v IKT sektorju:Kadrovska krepitev: povečanje števila IKT strokovnjakov in boljše povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom.
- Razvoj suverenih digitalnih infrastruktur: kot temelja tehnološke odpornosti, kibernetske varnosti in strateške avtonomije države.
- Preoblikovanje poslovnih modelov: usmeritev v razvoj lastnih produktov z visoko dodano vrednostjo in globalno uveljavitev slovenskih rešitev.
- Podpora produktno usmerjenim inovacijam: sistemske spodbude za internacionalizacijo in vlaganja v domače razvojne projekte.

Strateške usmeritve IKT sektorja:

Spodbuditi hitro rast števila IKT strokovnjakov z boljšim povezovanjem izobraževalnega sistema in gospodarstva.
- Krepitev IKT kot nosilca digitalne suverenosti in pospeševalca gospodarske rasti.
Spodbujanje produktno usmerjenih inovacij in internacionalizacije digitalnih rešitev.
- Razvoj varnih, zanesljivih in suverenih digitalnih infrastruktur.

IKT panoga s tem ne bo zgolj podpirala digitalne preobrazbe drugih sektorjev, temveč bo postala njen motor – hrbtenica nove industrijske revolucije, ki Slovenijo vodi proti samozavestni in trajnostno digitalni prihodnosti. V praksi to pomeni hitrejši prehod iz storitvenega podizvajalstva v razvoj lastnih produktov z visoko dodano vrednostjo, varne in suverene digitalne infrastrukture ter sistemsko krepitev talentov in podjetniškega ekosistema. Prav zato je IKT eden ključnih nosilcev Gospodarskega programa za konkurenčni razvoj Slovenije – Made in Slovenia 2035, ki predstavlja strateški načrt za učinkovit pospešek razvoja gospodarstva, usklajen z globalnimi trendi in specifičnimi prednostmi Slovenije.

Več o programu si lahko preberete na Made in Slovenia 2035 in v sporočilu za javnost z novinarske konference.

Slovenija je med prvimi državami članicami EU, ki so sprejele Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o umetni inteligenci, znane kot Akt o umetni inteligenci (AI Act). S tem se Slovenija uvršča med pionirje pri uvajanju evropskega pravnega okvira za varno, pregledno in etično uporabo umetne inteligence.

Zakon določa jasna pravila za razvoj, uporabo in nadzor sistemov umetne inteligence ter uvaja mehanizme za podporo inovacijam, kot so regulativni peskovniki za preizkušanje novih rešitev pod strokovnim nadzorom. Poseben poudarek je na visoko tveganih sistemih, ki lahko vplivajo na zdravje, varnost ali temeljne pravice posameznikov.

Pomembna novost je tudi ustanovitev Nacionalnega sveta za etiko v umetni inteligenci, ki bo spodbujal družbeno odgovorno in človeku prijazno uporabo tehnologij.

S tem zakonom Slovenija potrjuje svojo zavezanost k celoviti in odgovorni digitalni preobrazbi.

Preberi celotno novico na spletni strani Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Če razvijate AI modele, IoT sisteme ali druge digitalne rešitve, je PATLIB prva (in pogosto brezplačna) vstopna točka za zaščito intelektualne lastnine. Mreža evropskih centrov, v Sloveniji pod Uradom RS za intelektualno lastnino (UIL), pomaga preveriti patente, oblikovati IP strategijo, analizirati konkurenčno okolje in podpreti komercializacijo, pri čemer bo PATLIB 2028 še poenostavil digitalni dostop do orodij in storitev.

Vabimo vas, da si preberete članek na spletni strani SRIP GoDigital.

Od avgusta 2025 Akt o UI uvaja obveznosti za ponudnike splošnonamenskih AI modelov: transparentnost, dokumentacijo, spoštovanje avtorskih pravic in varnost. Ustrezna priprava in notranje politike zmanjšujejo pravna tveganja ter prinašajo konkurenčno prednost in zaupanje partnerjev.

Vabimo vas, da si preberete članek na spletni strani SRIP GoDigital.

V torek, 7. 10., smo štartali z Akademijo velikih jezikovnih modelov. Prvi dan je bil namenjen tako vodstvenemu kot tehničnemu kadru, saj sta predavatelja iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete predstavila poslovne koristi in strateške priložnosti. V ostalih 3 modulih pa udeležence čakajo poglobljene praktične vsebine, konkretni primeri razvoja aplikacij.

Če ste tokratni rok zamudili, nič hudega – Akademija bo kmalu ponovno razpisana.

Več o Akademiji si lahko preberete TUKAJ.

70 – 80 % delovnih mest ni nikoli objavljenih na spletu – zapolnjena so prek priporočil in profesionalnih povezav. Za bodoče strokovnjake na področju AI je mreženje bistvenega pomena – toda kaj, če niste rojeni "netvorker"? V ARISA članku o tem, kaj storiti in česa ne storiti pri gradnji pristnih povezav – od premagovanja socialne anksioznosti do izkoriščanja moči "poznanstev iz tretjega kolena".

Povezava do članka: TUKAJ.

Že večkrat smo poudarili, da gresta kibernetska varnost in AI z roko v roki. Vabljeni, da se nam pridružite na dogodku, kjer boste poleg tematik s področja kibernetske varnosti, pridobili tudi vpogled na vpliv AI na zaznavo groženj in kakšne priložnosti AI prinaša podjetjem.

7. 11. 2025  (brezplačno)

Odgovore bomo uporabili za posodobitev dokumenta  Strategija razvoja veščin s področja UI za Evropo, ki je nastala leta 2023. Iščemo vaše trenutne izkušnje, izzive in prednostne naloge v zvezi z veščinami na področju umetne inteligence. Raziskava traja le 5 – 7 minut. Veseli bomo vaših konkretnih odgovorov! Anketo izpolnite do 31. 10. 2025.  Zahvaljujemo se vam za vaš prispevek! 

»Umetna inteligenca (UI) že ima in bo imela še naprej temeljni vpliv tako na organizacije kot na družbo. Pomembno je, da se na tem področju sprejemajo informirane in utemeljene odločitve, ki bodo omogočale najboljšo in hkrati pravično rabo UI ter obenem omejevale z njo povezana tveganja,« poudarja Analiza potreb (2023), izvedena v sklopu evropskega projekta ARtificial Intelligence Skills Aliance (ARISA).

Združenje za informatiko in telekomunikacije in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) sta dva izmed 19 partnerjev na Erasmus+ projektu Artificial Intelligence Skills Allicance (ARISA). V sklopu projekta želimo skupaj s partnerji zagotoviti učne vsebine s področja umetne inteligence (UI), ki so najbolj iskane na trgu dela, in tako zadostiti povpraševanju po znanju in spretnostih na tem področju.

Skupaj s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) vas vabimo na strokovno usposabljanje za pridobitev sklopa znanj in veščin povezanih z razumevanjem tehničnih izrazov, principov delovanja generativne UI in presoje potreb po razvoju in uporabi osnovnih modelov. Usposabljanje je sestavljeno iz kombinacije srečanj v živo s praktičnimi demonstracijami in samostojnega učenja, s katerim boste kot odločevalec pridobili znanje iz izbranih področij ARISA programa strokovnega usposabljanja za profil »Decisionmaker and Policymaker – AI Fundamentals« (EOK6), ki se izvaja pilotno v okviru projekta Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA). 

Vabimo vas, da izkoristite to izjemno priložnost. Več o podrobnostih usposabljanja si lahko preberete v predstavitveni brošuri (povezava spodaj).

Potek usposabljanja

Teden 1:

21. 10. in 23. 10. 2025: praktično usmerjena predavanja v živo v obsegu 8 šolskih ur;

Teden 2:

Delo v tem tednu bo sestavljeno iz samostojnega študija/predelovanja  gradiva o temah, obravnavanih v prvem tednu. Udeleženci bodo pregledali zapiske s predavanj, si ogledali videoposnetke in preverili svoje razumevanje z odgovarjanjem na vprašanja v kvizih. Vprašanja v kvizih bodo strukturirana v sklope, ki bodo pokrivali teme iz predavanj v prvem tednu.

6. 11. 2025: vodeni povzetek aktivnosti v drugem tednu, pregled rezultatov kviza, diskusija - v spletni obliki.

PRIJAVA

Predavanja in vaje bodo potekale v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko, Večna pot 113, 1000 Ljubljana. Zaželeno je, da udeleženci s seboj prinesejo svoje prenosne računalnike.

Pogoji udeležbe

•             Za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za kakovostno izvedbo usposabljanja, je število udeležencev omejeno na maksimalno 12.

•             Potrebno predznanje: aktivno znanje slovenščine (po evropskem referenčnem okviru: tako slušno in bralno razumevanje kot govorjenje in pisanje na stopnji vsaj C1), znanje angleščine (po evropskem referenčnem okviru: slušno in bralno razumevanje na stopnji vsaj C1), osnovno poznavanje dela z računalnikom, poznavanje dela s preglednicami, vsaj srednješolska izobrazba.

Potrdilo o pridobljenem znanju

Udeleženci, ki bodo uspešno zaključili (pozitivna ocena kvizov in poročila o projektni nalogi) strokovno usposabljanje z naslovom Od podatkov do odločitev: Osnove umetne inteligence za odločevalce bodo pridobili e-potrdilo o opravljenem krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila z naslovom »Osnove umetne inteligence za odločevalce« v višini 1 kreditne točke (ECTS), ki ga bo izdala Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter potrdilo o uspešno zaključenem pilotnem strokovnem usposabljanju dela vsebin izobraževalnega programa ARISA za kompetenčni profil »Decisionmaker and Policymaker – AI Fundamentals« (EOK6).

Kratek opis in želena predznanja si lahko preberete v predstavitvi (link na brošuro)

Prijave zbiramo preko spletnega prijavnega obrazca. Rok za prijavo je 14. 10. 2025.

PRIJAVA

Ta (prva) izvedba usposabljanja bo potekala v sklopu projekta ARISA in je za člane Združenja za informatiko in telekomunikacije in SRIP GoDigital brezplačna. 

Rok za prijavo je 14. 10. 2025.

Rok za odjavo je 16. 10. 2025, ki jo prosim pošljite na zit@gzs.si. Neudeležbo brez odpovedi bomo zaračunali s 400 € + DDV.

Za več informacij se obrnite na mateja.baebler@gzs.si.

Informacije o projektu

Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) je štiriletni mednarodni projekt, financiran v okviru EU programa Erasmus+. S svojimi aktivnostmi in izročki bo pospešil izpopolnjevanje in prekvalificiranje zaposlenih, iskalcev zaposlitve, vodij podjetij in oblikovalcev politik v poklice, povezane z umetno inteligenco, da bi Evropo pripravili za nove poslovne priložnosti.

Spletna stran projekta tukaj.

Članek si lahko preberete na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije.

Evropska komisija je 10. julija 2025 objavila prostovoljni Kodeks ravnanja za modele umetne inteligence splošnega namena (GPAI), ki ponudnikom omogoča preverljivo in usklajeno izpolnjevanje obveznosti iz Akta o umetni inteligenci, ki je začel veljati 2. avgusta 2025. 

Kodeks se nanaša na t. i. osnovne (foundation) modele, kot so GPT-4, Claude, Gemini, LLaMA, Mistral in drugi, ki so sposobni generiranja besedil, slik ali govora in jih je mogoče uporabiti v številnih kontekstih. Ponudnik ni nujno razvijalec – zadošča, da podjetje model prvič ponudi na trg EU pod svojo blagovno znamko, tudi če gre za odprtokodni model. Če podjetje izvede finetuning, postane zavezano le, če s tem preseže tretjino originalne računske zahtevnosti učenja. Za nove modele obveznosti veljajo takoj, za obstoječe pa do avgusta 2027 velja prehodno obdobje. 

Kodeks obsega tri vsebinska področja – transparentnost, avtorske pravice in varnost – in je ključno orodje za zmanjšanje upravnega bremena ter pravne negotovosti. Za slovenske ponudnike AI rešitev, ki te modele razvijajo, prilagajajo ali vključujejo v svoje produkte, je to priložnost, da se pravočasno pripravijo na izvajanje zakonskih zahtev in se pozicionirajo kot zaupanja vredni akterji na enotnem evropskem trgu. Več informacij tukaj. 

Evropska komisija je vzpostavila tudi pregledno spletno stran tukaj.

Če želite nadgraditi svoje prodajne veščine, vas vabimo na Prodajno akademijo, kjer boste pod vodstvom Boštjana Stražarja (Hansen Beck) okrepili svoj vpliv, komunikacijo in samozavest. Tudi na delovnem mestu je pomembno, da uspešno »prodate« nujnosti vpeljave UI v podjetje!

Več o Prodajni akademiji si lahko preberete tukaj.

Odkrijte, kako z digitalnimi rešitvami in umetno inteligenco povečati produktivnost, zmanjšati napake ter izboljšati učinkovitost procesov – in s tem zgraditi trajno konkurenčno prednost.

Industrija 4.0 postavlja podjetja pred izzive krajših dobavnih rokov, strožjih standardov kakovosti in pritiska po večji učinkovitosti. Odgovor se skriva v pametni uporabi podatkov, digitalnih dvojčkih, napredni analitiki in umetni inteligenci.

Na webinarju boste spoznali konkretne primere dobrih praks iz industrije – od podatkovne analitike za optimizacijo produktivnosti, simulacije in testiranja procesov v varnem digitalnem okolju, do uporabe digitalnih dvojčkov za zanesljivejše planiranje in napovedno vzdrževanje. Predstavljene bodo tudi rešitve, ki z UI avtomatizirajo administrativne procese in povečujejo odzivnost proizvodnje.

Dogodek je namenjen vsem, ki želite:

povečati produktivnost in razpoložljivost opreme
zmanjšati napake, zastoje in skrite stroške
izboljšati planiranje in učinkovitost procesov
ter z inovativnimi rešitvami graditi dolgoročno konkurenčno prednost.

Oglejte si opis predavanj: BROŠURA.

PRIJAVA.

Spletni seminar organizirata Združenje za informatiko in telekomunikacije in SRIP GoDigital.

Zakaj akademija velikih jezikovnih modelov?
   

V zadnjih letih so veliki jezikovni modeli (LLM) postali ena izmed ključnih tehnologij digitalne preobrazbe. Zaradi svoje izjemne sposobnosti razumevanja, ustvarjanja in obdelave naravnega jezika postajajo nepogrešljiv del poslovanja. Organizacijam omogočajo avtomatizacijo številnih nalog – od pisanja vsebin in analiz do priprave poročil in drugih dokumentov. S tem svojih zaposlenih ne le razbremenjujejo rutinskih opravil, temveč odpirajo nove priložnosti za inovacije, učinkovitejše delovne procese in višjo konkurenčnost.

Uporaba LLM prispeva k večji agilnosti podjetij, saj omogoča hitrejše sprejemanje odločitev, učinkovitejše upravljanje podatkov ter lažje prilagajanje novim poslovnim izzivom.

Zavedajoč se hitrosti razvoja in kompleksnosti te tehnologije, Akademija velikih jezikovnih modelov udeležencem ponuja celovit in praktično naravnan vpogled v svet umetne inteligence, temelječe na velikih jezikovnih modelih.

Program akademije je razdeljen na 4 module, s poudarkom na praktični uporabi, etičnih vprašanjih ter vplivu tehnologije na kulturo in strategijo organizacij.

Zakaj se udeležiti akademije?
 

• Pridobite strateški vpogled in praktične kompetence za delo z LLM v vašem podjetju.
• Sodelujte v hands-on delavnicah, kjer boste razvijali konkretne primere uporabe.
• Spoznajte najnovejše trende in orodja s področja generativne umetne inteligence.
• Povežite se s strokovnjaki in drugimi podjetji, ki že uvajajo rešitve, temelječe na UI.

Udeleženci bodo skozi različne sklope:
 

• razumeli temeljne koncepte generativne umetne inteligence in njenih vplivov na organizacije,
• pridobili znanje za učinkovito komuniciranje z LLM (prompt engineering),
• spoznali arhitekture, kot sta BERT in ChatGPT, ter
• razvijali konkretne aplikacije z uporabo knjižnic, kot je LangChain.

Komu je program namenjen?
 

• MODUL 1 je namenjen tako vodstvenemu kot tehničnemu kadru, saj naslavlja poslovne koristi, strateške priložnosti, organizacijske spremembe in etične izzive, povezane z uvajanjem velikih jezikovnih modelov v delovanje organizacije. Zaradi širšega pomena uvodnega modula vabimo, da se ga poleg tehničnega kadra udeleži tudi ena oseba iz vodstva vašega podjetja (npr. strateški odločevalec ali vodja oddelka). Dodatna prijava ni potrebna – ob prihodu nam le sporočite, kdo bo prisoten.
• MODULI 2–4 so namenjeni tehničnemu kadru, razvijalcem, podatkovnim analitikom in strokovnjakom za IT, saj vključujejo poglobljene praktične vsebine, konkretne primere, razvoj aplikacij in najnovejše trende.

Udeležba je obvezna na vseh modulih. Usposabljanje bo potekalo od 8.30-16.30.

  
7. 10. 2025 MODUL 1: Veliki jezikovni modeli (LLM) in spremembe delovanja v organizacijah: etična uporaba rešitev LLM in agentov UI, 
8. 10. 2025 MODUL 2: Priložnosti in pasti generativne umetne inteligence (in jezikovnih modelov), Učinkovita komunikacija z LLM (prompt engineering), 
15. 10. 2025 MODUL 3: Sodobna obdelava naravnega jezika: BERT prek praktičnih primerov, Sodobna obdelava naravnega jezika: ustvarjanje LLM aplikacij s knjižnico LangChain, 
22. 10. 2025 MODUL 4: Praktični trendi v svetu jezikovnih modelov, 

OPIS POSAMEZNIH MODULOV in AGENDA

Pogoji udeležbe

• Za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za kakovostno izvedbo tečajev, je število udeležencev omejeno na maksimalno 17. 
• Predznanje ni potrebno.

Lokacija

Izobraževanja bodo potekala na GZS, Dimičeva 13, Ljubljana. 1. modul bo potekal v dvorani B, vsi ostali v dvorani F.

Kotizacija
  
Cena kotizacija za ZIT člane je 670 € + DDV
Cena kotizacija za GZS člane je 750 € + DDV
Cena kotizacije za ostale je 950 € + DDV

PRIJAVA

 
Rok za prijavo je 23. 9. 2025

 
Neudeležbo na posameznem tečaju bomo zaračunali s 150 € + DDV.

Pisno odjavo udeležbe, poslane na e-mail zit@gzs.si, upoštevamo do vključno 30. 9. 2025, sicer zaračunamo 100 % kotizacijo.

Vabimo vas, da izkoristite to priložnost in se nam pridružite na izobraževanjih, na katerih boste imeli priložnost razširiti svoje znanje in veščine s področja velikih jezikovnih modelov.

OPIS POSAMEZNINH MODULOV in AGENDA

Vodič je razvil OWASP (Open Worldwide Application Security Project), mednarodna odprtokodna skupnost, ki pripravlja prosto dostopna orodja in smernice za izboljšanje varnosti programske opreme.

Kot odgovor na vzpon umetne inteligence v ključnih panogah, kot so zdravstvo, finance in kibernetska varnost, vodič ponuja strukturiran okvir za preizkušanje varnosti, zasebnosti in etičnosti AI sistemov.

Sistemi umetne inteligence so pogosto nepredvidljivi, podatkovno občutljivi in izpostavljeni specifičnim tveganjem – zato vodnik ponuja neodvisen, celovit pristop k testiranju, ki presega klasične metode in naslavlja pristranskost, odklone ter manipulacije, značilne za AI.

Osredotoča se na 4 ključna področja:

·         Ocena pristranskosti: odkrivanje diskriminatornih rezultatov in skritih pristranskosti v podatkih

·         Odpornost na napade: simulacija zlonamernih vhodov, ki lahko zmedejo ali ogrozijo modele

·         Varnost in zasebnost: testiranje za uhajanje podatkov, zastrupitev modelov ter zaščitne tehnike

·         Spremljanje delovanja: zaznavanje odklonov, novih pristranskosti ali ranljivosti v realnem času.

Vodnik je namenjen razvijalcem, arhitektom, podatkovnim analitikom, raziskovalcem in strokovnjakom za upravljanje tveganj. Ponuja praktična navodila za vse faze življenjskega cikla AI sistemov.

Celoten priročnik in več informacij: https://owasp.org/www-project-ai-testing-guide/

Sodobne aplikacije ne nastajajo več v osami, temveč v usklajenem timu arhitektov, razvijalcev, testerjev in DevOps strokovnjakov. Z uporabo CI/CD, mikrostoritev, AI pomočnikov in GitOps pristopov podjetja hitreje lansirajo varne, skalabilne in uporabniku prijazne rešitve. V ospredju so avtomatizacija, varnost, učinkovitost – in manj napak.

Celoten članek si lahko preberete na spletni strani SRIP GoDigital.

Skupini se lahko pridružite tukaj.

Uspešno smo zaključili usposabljanje »Umetna inteligenca za podjetja: Podatkovna analitika in odkrivanje skupin v podatkih«, kjer so udeleženci pridobili potrdilo o opravljenem krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila z naslovom »Podatkovna analitika: Iskanje skupin v podatkih« v višini 2 kreditnih točk, ki ga bo izdala Univerza v Ljubljani. Potrdila so bila podeljena v sredo, 18. 6. 2025, v prostorih Fakultete za informatiko in računalništvo (UL). Pridobitev mikrodokazila bo možno ob sprejetju novega Zakona o visokem šolstvu, ki bo na novo urejal to področje. Sprejetje zakona je predvideno v sredini jeseni.

Učni načrt in usposabljanje za kompetenčni model podatkovnega analitika (EOK 6) je bil v okviru projekta Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) razvit za reševanje potreb tehničnih strokovnjakov, ki delujejo v slovenskem IKT sektorju. Potreba po tem znanju je bila opredeljena med projektnimi aktivnostmi v Analizi potreb (2023). Glede na rezultate industrijskega vprašalnika, ki smo ga na Združenju za informatiko in telekomunikacije naslovili na naše člane, je podatkovni analitik najbolj iskana strokovni/poklicni profil na področju umetne inteligence (UI) v Sloveniji. Med fokusno skupino, v kateri je sodelovalo 15 udeležencev iz IKT industrije, je bilo ugotovljeno, da je najhitrejši način za zapolnitev vrzeli v znanju na področju UI organizacija hitrega programa prekvalifikacije.

Uposabljanje je potekalo v prostorih Fakulteta za informatiko in računalništvo (UL). Udeležilo se ga je 17 udeležencev, izključno iz podjetij, ki so člani Združenja za informatiko in telekomunikacje (GZS). Ker se je izvajal v okviru Erasmus+ projekta Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA), je bila udeležba brezplačna. Udeleženci so se udeležili 2 srečanj v živo v skupnem trajanju 10 ur. Sledilo je samostojno učenje z vnaprej pripravljenimi gradivi. Dodatna podpora udeležencem je bila na voljo prek namenskega kanala na pogovorni aplikaciji Discord. To je bilo ključno, saj so lahko na ta način udeleženci med seboj izmenjali izzive, s katerimi se srečujejo. Prav tako so dobili pomoč s strani predavateljev.

Program usposabljanja je vključeval praktične, izkustvene vaje s pomočjo orodij, kot so algoritmi strojnega učenja, platforme za vizualizacijo podatkov in analitična programska oprema za UI. To je tudi v skladu z ugotovitvami Analize glede potreb po znanju in veščinah s področja UI, kot so razvidne iz pregleda prostih delovnih mest, in sicer, da so za podatkovno analitiko pomembna predvsem znanja s področij strojnega učenja, podatkovne znanosti, upravljanja podatkov in UI. 

Odločitev za pilotno izvedbo profila podatkovnega analitika temelji na Poročilu o digitalnem desetletju 2030 za Slovenijo, ki ga je julija 2024 objavila Evropska komisija. Poročilo posebej izpostavlja izzive, s katerimi se slovenska podjetja, zlasti MSP-ji, soočajo pri prilagajanju naprednim tehnologijam, kot je analiza podatkov.  Pilotni program/usposabljanje je bil usklajen z Združenjem za informatiko in telekomunikacije (GZS).

"Za udeležbo na tečaju podatkovne analitike sem se odločil zaradi potrebe po boljšem razumevanju podatkovnih vzorcev v naših razvojnih projektih. Usposabljanje mi je ponudilo konkretne metode in orodja, ki jih lahko z nekaj prilagoditvami vključim v vsakodnevno delo – od vizualizacije podatkov do interpretacije rezultatov. Mikrodokazilo vidim kot formalno potrditev vloženega truda in kot opomnik, da si je kljub hitremu tempu vsakdanjega dela vredno vzeti čas in se kaj novega naučiti." (Uroš Perič, XENON FORTE, d.o.o.)

"Usposabljanje je bilo odlično zasnovano – kombinacija teoretičnega uvoda in praktičnih vaj mi je omogočila pridobitev konkretnih znanj in orodij, ki jih lahko neposredno uporabim pri vsakdanjem delu. Pridobitev mikrodokazila mi pomeni priznanje za vložen trud in dodatno spodbudo za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje." (Janja Žitko, ACTUAL I.T.)

"Na Združenju za informatiko in telekomunikacije smo s tem primerom pokazali dobro prakso uvajanja mikrodokazil, ki so učinkovit način za pridobivanje specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc. Ključna za uspešno uvedbo mikrodokazil je razumevanje trenutnih in prihodnjih potreb trga. V našem primeru v ta proces vključujemo tudi člane našega združenja – podjetij iz IKT panoge. S tem učinkovito naslavljamo vrzeli med ponudbo usposabljanj in dejanskimi potrebami v IKT sektorju in gospodarstvu nasploh ter prispevamo k reševanju pomanjkanja strokovnjakov.« Nenad Šutanovac, direktor, Združenje za informatiko in telekomunikacije

V sklopu projekta ARISA smo vzpostavili brezplačno spletno platformo ARISA Academy, ki posameznikom omogoča nadgradnjo znanj in prekvalifikacijo na področje umetne inteligence. Več tukaj.

Kompetenčne modele s področja umetne inteligence, ki so bili razviti v sklopu projekta ARISA, si lahko ogledate tukaj.

AI Skills & Policy: Bridging Education, Industry, and Governance

Medtem ko umetna inteligenca spreminja vse sektorje naše družbe in gospodarstva, se tekma za razvoj znanj in veščin, povezanih z umetno inteligenco, stopnjuje. Evropski in nacionalni oblikovalci politik se vse bolj osredotočajo na pobude za usposabljanja in prekvalifikacijo, da bi zapolnili vrzeli na področju AI talentov. Vzporedno pa se MSP-ji, inštitucije znanja in učeči soočajo z izzivom prilagajanja na hitro razvijajoča se orodja in zahteve.

Na spletnem seminarju bomo raziskali stičišče med razvojem UI veščin in oblikovanjem politik ter se osredotočili na to, kako lahko ciljno usmerjeni strateški ukrepi okrepijo deležnike iz inštitucij znanj in industrije, da dobimo delovno silo, ki bo pripravljena na prihodnost.

V razpravi z več deležniki bomo preučili najboljše prakse, ki so zakonodajno in strateško usmerjeni na pobude za preusposabljanja na področju AI, govorili bomo o različnih izzivih, s katerimi se soočajo MSP, izobraževalne inštitucije in učeči, ter kako lahko agilna strateška orodja sledijo hitro razvijajočim se tehnologijam AI.

Obravnavali bomo naslednje ključne teme:

1. Najboljše prakse pobud za izpopolnjevanje znanj in spretnosti, ki jih usmerja politika:

- Kaj smo se naučili iz nacionalnih programov za pridobivanje spretnosti na področju UI, ki jih financirajo države članice in EU?

- Kako lahko javno-zasebna partnerstva pospešijo rezultate?

- Kakšno vlogo imajo zavezništva za znanja in spretnosti, pakt za znanja (Pact for Skills) in Digital Skills and Jobs platforma?

2. S katerimi izzivi se srečujejo mala in srednja podjetja v primerjavi z izobraževalnimi inštitucijami in učečimi:

- mala in srednja podjetja se soočajo s pomanjkanjem lastnega strokovnega znanja, s stroški usposabljanj, s pomanjkanjem dostopa do ustreznih programov;

- izobraževalne inštitucije se soočanje nujo po cikličnem posodabljanju učnih načrtov, usposabljanjem podajalcev znanja, digitalno infrastrukturo;

- učeči imajo izzive z dostopnostjo, motivacijo, krmarjenjem po poklicnih poteh na področju UI

3. Kako uskladiti zakonodajna orodja s hitro razvijajočo se tehnologijo UI

- Kako lahko zakonodajni okviri ostanejo relevantni, medtem ko se tehnologija UI tako hitro razvija?

- Kakšno vlogo imajo predvidevanja, prožni mehanizmi financiranja in stalnega posvetovanja

- Priložnosti za vključitev etičnih in vključujočih načel UI v okvire znanj in spretnosti.

Na tem dogodku boste udeleženci izvedeli, kako lahko na področju UI z učinkovitim oblikovanjem politik zapolnimo vrzeli v znanju in veščinah in s tem podpremo ponudnike izobraževanj, industrijo in učeče. V dialogu z več deležniki bomo raziskali uspešne modele usposabljanja, predstavili specifične izzive, s katerimi se soočajo MSP, izobraževalci in posamezniki, ter preučili, kako se lahko orodja za upravljanje prilagodijo hitremu tempu inovacij na področju UI. Spletni seminar bo zagotovil uporabne vpoglede, praktične primere in strateška priporočila za obveščanje o prihodnjih zakonodajnih pobudah ter kako spodbuditi agilne, vključujoče in odzivne ekosisteme znanj in veščin s področja UI po vsej Evropi.

Spletni seminar bo potekal v angleškem jeziku in je brezplačen. Prijava tukaj. 

Vabimo vas, da obiščete ARISA Academy – brezplačno spletno platformo, ki posameznikom omogoča nadgradnjo znanj in prekvalifikacijo na hitro razvijajočem se področju umetne inteligence. Raziščite module, preverite odgovore na pogosta vprašanja in se prijavite v program.

Za več informacij o projektu ARISA se lahko obrnete na mateja.baebler@gzs.si.

Konzorcijski partnerji projekta:

Na projektu smo se povezali z Evropskim komitejem za standardizacijo (CEN) in začeli s pripravo CEN Workshop Agreement (CWA) – dokumenta, ki bo vseboval niz umetnointeligenčnih vlog in izobraževalnih profilov z učnimi rezultati na različnih ravneh EOK. Pripravljeni dokument bo odgovor na potrebe po strnjenem seznamu kompetenc, ki jih potrebujejo AI strokovnjaki in zahteva trg dela. Profili bodo prispevali k skupnemu referenčnemu jeziku za razvoj, načrtovanje in upravljanje strokovnih potreb na področju AI. 

Več si lahko preberete med novicami na spletni strani ARISA projekta. 

Gospodarska zbornica Slovenija, Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS in SRIP GoDigital vabijo k prijavi na razpis za nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta 2025. Rdeča nit razpisa je Inovativna digitalizacija spreminja pravila igre. 

Zmagovalca bomo razglasili na konferenci GoDigital 2025, ki bo potekala 16. 12. 2025 na Brdu pri Kranju.  

Vse informacije o razpisu dobite na spletni strani SRIP GoDigital. 

Ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe (17. maj) je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke, ki kažejo na hitro širjenje uporabe umetne inteligence med prebivalstvom.

Orodja genAI, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini in DALL·E, uporablja 23 % moških in 20 % žensk. Tehnologij pa pozna 60 % moških in 55 % žensk – kar potrjuje, da je UI vse bolj del našega vsakdana, ne le poslovnega sveta.

Članek si lahko preberete na spletni strani SURS.

V imenu Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja SLING vas vabimo na javni poziv, kjer lahko podjetja prijavite svoje inovativne razvojne ideje, ki jih lahko razvijete s pomočjo superračunalništva (HPC) ali umetne inteligence (AI)!

Pogoji za prijavo:

Prijavo lahko oddajo podjetja (MSP), ki imajo sedež v Evropi ali državah, ki so upravičene do sofinanciranja iz programa Obzorje Evropa (t.i. Horizon Europe associated countries), in še nimajo izkušenj z uporabo HPCja. Višina prejetih nepovratnih finančnih sredstev na posamezno prijavo znaša do 200.000 € (za celoten konzorcij). Konzorcij mora sestavljati od 1-4 partnerjev, pri čemer je nosilec prijave MSP. Javni poziv je odprt do 26. 8. 2025. 
Konzorciji, ki bodo nagrajeni, bodo z izvedbo začeli v začetku januarja 2026.
 

Vse informacije in dokumentacija so na voljo tukaj.

Vabimo vas, da se udeležite spletnega dogodka, kjer bodo podane informacije o razpisu v slovenskem jeziku. Spletni dogodek bo 18. 6. ob 11.00. Registrirajte se tukaj.

V kolikor ste zainteresirani za pripravo prijave in imate že razdelano dobro idejo, vas vabimo, da čimprej kontaktirate NCC SLING na info@sling.si, ki bo pomagal pri pripravi prijave.

Hkrati vas vabimo, da rešite vprašalnik HPC4SME AAT. Po oddaji informacij prejmete kompleksno poročilo o stopnji pripravljenosti uporabe HPC ter ključna priporočila. NCC SLING bo preučil rezultate in vam podal nasvet za naslednje korake za uspešno implementacijo HPC/AI tehnologij.

Obveščamo vas, da smo izdali angleško verzijo Vodiča uvajanja umetne inteligence v podjetja! 

Dokument lahko služi kot referenčni model, ki podjetjem doma in v tujini pomaga pri učinkovitem uvajanju UI po modelu, razvitem v Sloveniji. Delite ga z vašimi tujimi partnerji!

Vodič je na voljo tukaj. 

Podjetja v danešnjem času delujejo v okolju, kjer so podatki pogosto največji neizkoriščen potencial in kapital. Kako iz ogromnih količin informacij pridobiti konkretne, uporabne uvide? Kako analitiko uporabiti tako, da boste v podjetju izboljšali odločanje, optimizirali procese in odklenili nove priložnosti za rast?

Vabimo vas, da si ogledate posnetek spletnega seminarja »Resnična moč podatkov: Uspešne zgodbe iz prakse podatkovne analitike«.

Na spletnem seminarju smo skozi konkretne primere dobrih praks spoznali, kako so se tega izziva lotila uspešna slovenska podjetja iz različnih panog – in kaj se lahko iz njihovih pristopov naučimo tudi sami.

Dogodek je odprl izr. prof. dr. Jure Erjavec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v uvodnem predavanju osvetlil, kako pomembna je kakovost podatkov kot temelj za vsako učinkovito podatkovno analitiko. Z nami je delil ključne izzive in praktične pristope k strukturiranju podatkovnih tokov, povezovanju različnih virov podatkov ter pripravi podatkov za nadaljnjo uporabo v sodobnih analitičnih orodjih. Predavanje je ponudilo uvoden vpogled v ključne faze podatkovnega upravljanja, ki odločilno vplivajo na zanesljivost podatkovnih analiz.

Namen spletnega seminarja je bilo prikazati kakovostneh primere dobrih praks z jasnimi poslovnimi koristmi končne stranke. 

Ta brezplačni spletni seminar sta organizirala Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS in SRIP GoDigital. Namenjen je vsem gospodarskim panogam.

Več o vsebini spletnega seminarja in govorcih si lahko preberete TUKAJ.

PROGRAM DOGODKA: 
- Uvodni pozdrav, mag. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije
- Predavanje: Podatki kot temelj za učinkovito analitiko, izr. prof. dr. Jure Erjavec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani 

 
Primeri dobrih praks so predstavili:
- Od Excela do podatkovne zrelosti s planiranjem v Power BI s primerom dobre prakse razvoja BI: LENIS farmacevtika, Rok Pirnat, direktor, B2 BI d.o.o. in Vita Godec, direktorica, Lenis d.o.o. 
- Povezava proizvodne in poslovne informatike v učinkovito orodje za odločanje s primerom dobre prakse Monter in Tech-Gum,  Domen Ocepek, produktni vodja SW, KOPA d. d.
- Preskok v produktivnosti z avtonomno podatkovno analitiko in digitalnim dvojčkom, Vanja Tomažič, direktor oddelka za avtomatizacijo in digitalizacijo industrije, Metronik d.o.o
- Od nestrukturiranih informacij do podatkov za analitiko: Moč GenAI v praksi, s primerom dobre prakse MDP, Stevanče Nikoloski, vodja oddelka Data & AI, Result d.o.o.
- Z umetno inteligenco do praznih skladišč s primerom dobre prakse Carglass, Avtosteklo
Mitja Suvajac, podatkovni znanstvenik in strokovnjak za AI rešitve, Skupina stroka.si 
- Na koncu je sledil zaključek s Q&A

Za dodatne informacije o govorcih se lahko obrnete na ai4si@gzs.si.

G. Yalchin Mammadlki je svoje znanje "tradicionalnega" programiranja nadgradil in uspešno nadaljuje z delom na AI projektih.

Z nami je delil svoje osebne izzive pri tem prehodu ter razkril konkretne korake in ključne aktivnosti, ki so mu pomagale osvojiti nova znanja in kompetence s področja AI. V pogovoru je predstavil tudi praktične nasvete za vse, ki želite stopiti v svet AI in začeti delati na inovativnih projektih prihodnosti.

Intervju si lahko ogledate tukaj.

Za več informacij o projektu ARISA in vseh izročkih se lahko obrnete na mateja.baebler@gzs.si.

Informacije o projektu

Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) je štiriletni mednarodni projekt, financiran v okviru programa Erasmus+. S svojimi aktivnostmi in izročki bo pospešil izpopolnjevanje in prekvalificiranje zaposlenih, iskalcev zaposlitve, vodij podjetij in oblikovalcev politik v poklice, povezane z umetno inteligenco, da bi Evropo pripravili za nove poslovne priložnosti.

Seznam partnerjev:

Evropska komisija je pripravila ambiciozen akcijski načrt za umetno inteligenco – AI Continent Action Plan. Načrt postavlja temelje za tehnološko avtonomijo in vodilni položaj na globalnem trgu UI. 

Več informacij tukaj.

Vabljeni, da se udeležite info dneva in mreženja za projekte v okviru programa Obzorje 2025. Evropska komisija bo na začetku predstavila tematike s področja umetne inteligence, podatkov in robotike. Nato bodo potencialni predlagatelji povabljeni, da predstavijo svoje projektne ideje ali kompetence, ki jih lahko ponudijo konzorciju v nastajanju.

Več informacij tukaj. 

V sklopu projekta Artificial Intelligence Skills Aliance (ARISA) smo se pogovarjali z ustanoviteljem podjetja ValiraAI g. Andrejem Miščičem. Podjetje ValiraAI d.o.o. je član Združenja za informatiko in telekomunikacije in se ukvarja z umetnointeligenčnimi rešitvami in storitvami.

Govorili smo o najbolj iskanih vlogah na področju umetne inteligence v njegovem podjetju in raziskovali ključne trende v panogi, zlasti kako ta vplivajo na manjša podjetja s področja umetne inteligence. Andrej je govoril tudi o tehničnih veščinah in poudaril, da so na področju umetne inteligence bistvene tudi mehke veščine, ki bi jih moral razviti vsak strokovnjak za umetno inteligenco. Intervju je potekal v angleškem jeziku in je dosegljiv tukaj. 

Za več informacij o projektu ARISA in vseh izročkih se lahko obrnete na mateja.baebler@gzs.si.

Informacije o projektu

Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) je štiriletni mednarodni projekt, financiran v okviru programa Erasmus+. S svojimi aktivnostmi in izročki bo pospešil izpopolnjevanje in prekvalificiranje zaposlenih, iskalcev zaposlitve, vodij podjetij in oblikovalcev politik v poklice, povezane z umetno inteligenco, da bi Evropo pripravili za nove poslovne priložnosti.

Seznam partnerjev:

Projekt ARISA, ki ga financira EU, je v okviru svojega poslanstva, da okrepi spretnosti na področju umetne inteligence v Evropi, vzpostavil ARISA Academy – brezplačno spletno platformo, ki posameznikom omogoča nadgradnjo znanj in prekvalifikacijo na hitro razvijajočem se področju umetne inteligence.

Kaj vse vsebuje ARISA Academy?

ARISA Academy ponuja 7 strokovno vodenih tečajev, ki so jih razvili vodilni predavatelji iz partnerskih organizacij.

Strukturirana učna pot vključuje:

• Uvod v umetno inteligenco

• Pregled ekosistema UI

• Uvod v strojno učenje

• Gručenje, klasifikacija in regresija v Pythonu

• Osnove kibernetske varnosti in varstva podatkov

• Razložljivost umetne inteligence

• Uvod v globoko učenje

Prilagodljivo in dostopno učenje

Usposabljanja so 100 % brezplačna in na voljo v spletni obliki. Udeleženci se lahko učijo v lastnem tempu z ogledom videoposnetkov, z branjem gradiv in z odgovarjanjem na kvize. Izberejo lahko celoten program ali le posamezne tečaje glede na svoje interese.

Komu so usposabljanja namenjena?

ARISA Academy je odprta za vse – ne glede na predznanje. Nekateri tečaji ne zahtevajo predhodnega znanja, drugi pa imajo določene predpogoje – vse podrobnosti so na voljo na platformi.

Namenjen je:

• študentom, ki želijo raziskovati področje UI,

• strokovnjakom, ki želijo pridobiti znanje za delo na področju UI,

• strokovnjakom z drugih področij (npr. snovalci politik, gospodarstvo), ki želijo razširiti znanje o UI,

• predavateljem, ki iščejo kakovostne učne materiale za izboljšanje kurikuluma, ki ga izvajajo.

Povežite se s strokovnjaki

Registrirani uporabniki lahko sodelujete v razpravah o tečajih in komunicirate neposredno s predavatelji in z drugimi udeleženci.

Potrdila in priznanja

Udeleženci boste prejeli potrdilo o opravljenem tečaju za vsak tečaj in potrdilo o dosežku za zaključek celotnega programa – oboje lahko vključite v življenjepis ali vaš profil na LinkedInu.

Začnite že danes!

Obiščite ARISA Academy, raziščite module, preverite odgovore na pogosta vprašanja in se prijavite v program.

Za več informacij o projektu ARISA obiščite aiskills.eu in spremljajte projekt na družbenih omrežjih. Naročite se na novičnik in ostanite na tekočem!

Za več informacij o projektu se lahko obrnete na mateja.baebler@gzs.si.

Konzorcijski partnerji projekta:

Na dogodku boste izvedeli, kako lahko s pomočjo superračunalništva (HPC), umetne inteligence (AI) in velikih jezikovnih modelov (LLM) spodbudite inovacije, pospešite razvoj produktov in povečate konkurenčnost svojega podjetja. Večje računalniške zmogljivosti, ki jih že, ali jih še boste potrebovali, za procesiranje zahtevnih računskih operacij, kot so simulacije, aplikacija umetne inteligence (AI), razvoj velikih jezikovnih modelov (LLM) in analiziranje velepodatkov (HPDA), so podjetjem že nekaj časa na voljo.

Na dogodku boste:

• Spoznali napredne tehnologije, njihovo aplikacijo v poslovnem okolju, in prednosti, ki jih prinašajo.
• Izvedeli, kako (brezplačno) dostopati do naprednih tehnoloških testnih okolij ter superračunalniške infrastrukture v Sloveniji in Evropi.
• Izvedeli, kakšne storitve za razvoj inovacij lahko po subvencionirani ceni koristite v sklopu EDIHa DIGI-SI in SRIPa GoDigital.
• Pridobili informacije, kako se povezati z iniciativno AI4SI za uvajanje AI v podjetju in kakšna znanja potrebujejo zaposleni za uspešno uvajanje.
• Izvedeli, kako so slovenska podjetja že uporabila tehnologije v svojem poslovanju, saj bodo podjetniki podelili dragocene izkušnje.
• Izvedeli, kako brezplačno koristiti podporo Nacionalnega kompetenčnega centra SLING za uporabo superračunalništva in AI, ter priložnost pridobivanja nepovratnih finančnih sredstev (v višini 200.000 - 300.000 €) v sklopu prihajajočega javnega poziva FFplus Open Call.

Udeležba je brezplačna. Zaradi omejenega števila udeležencev je predhodna prijava na usposabljanje OBVEZNA. Prijavite se tukaj.

Vsi prijavljeni boste dan pred pričetkom usposabljanja na vašo elektronsko pošto prejeli opomnik s povezavo za dostop do usposabljanja. Lepo vabljeni.

Organizatorji dogodka: Tehnološki park Ljubljana, Nacionalni kompetenčni center SLING, SRIP GoDigital - Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT), EDIH DIGI-SI.

Izvajalce usposabljanj vabimo, da oddate svoje ponudbe za izvedbo usposabljanj na področju umetne inteligence (in ostalih področij). Cilj je povečati bazen talentov, ki bo zadostil potrebam trga dela in spodbudil inovacije v IKT sektorju. Podrobnosti o zahtevah in postopku oddaje ponudb so na voljo v razpisni dokumentaciji.

Izvajalce vabimo, da do 23. 4. 2025 svoje ponudbe pošljejo na naslov: tina.logar@gzs.si in zit@gzs.si.

Več informacij si lahko preberete na spletni strani SRIP GoDigital.

Phishing napadi postajajo vse bolj prefinjeni – tradicionalni varnostni sistemi jih vse težje zaustavijo. Z umetno inteligenco lahko to spremenimo. Vabimo ekipe, posameznike, start-upe, raziskovalce in strokovnjake, da se pridružijo AI Cybersecurity Deephack-u, kjer bomo razvijali rešitve, ki zaznajo in ustavijo phishing napade v realnem času.

Rok za prijavo: 21. 4. 2025.

Več informacij si lahko preberete tukaj.

Viva Technology je eden vodilnih globalnih tehnoloških sejmov, ki povezuje inovatorje, startup podjetja in korporacije s poudarkom na najnovejših trendih v umetni inteligenci, kvantnem računalništvu, kibernetski varnosti, trajnostnih rešitvah, zdravju in dolgoživosti, kreativnih industrijah, igrah in številnih drugih področjih.

Več informacij na spletni strani SPIRIT Slovenija.

Poročilo ponuja dragocen vpogled v to, kako tehnološki napredek, gospodarske spremembe in demografski trendi oblikujejo svetovni trg dela. V poročilu je navedeno, da 86 % delodajalcev pričakuje, da bo umetna inteligenca do leta 2030 spremenila njihovo poslovanje.

Prispevek si lahko preberete tukaj.

V prihajajočih mesecih na Združenju za informatiko in telekomunikacije pripravljamo dva spletna seminarja, ki bosta osredotočena na predstavitev uspešnih digitalnih praks, s katerimi podjetja odgovarjajo na izzive sodobnega poslovanja. Vabimo vas, da sodelujete pri ustvarjanju vsebine in delite primere dobrih praks iz vašega podjetja, ki vključujejo inovativne pristope in učinkovite digitalne rešitve.

V nadaljevanju si oglejte tematski okvir spletnih seminarjev, kjer iščemo vaše primere dobre prakse.

Resnična moč podatkov: Uspešne zgodbe iz prakse podatkovne analitike

Pametna proizvodnja: Kako z digitalnimi rešitvami in UI povečati učinkovitost in konkurenčnost

Če vas sodelovanje zanima, nam svoj interes sporočite najkasneje do petka, 18. 4. 2025, do 13.00.

Več informacij na spletni strani Združenja za informatiko in telekomunikacije.

V Evropi je zaposlenih približno 10 milijonov strokovnjakov informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Da bi EU do leta 2030 dosegla cilje digitalnega kompasa (načrt digitalne preobrazbe za Evropo), potrebuje še enkrat toliko strokovnjakov, kot jih je trenutno na trgu dela. V Sloveniji bi letno potrebovali okoli 6.000 strokovnjakov IKT, a jih usposobimo le okrog 2.500, kar Slovenijo uvršča na 1. mestu v EU po težavah pri pridobivanju IKT kadrov. Poročilo o digitalnem desetletju 2030 za Slovenijo (DESI), ki ga je julija 2024 objavila Evropska komisija, še posebej izpostavlja izzive, s katerimi se slovenska podjetja, zlasti MSP-ji, soočajo pri prilagajanju naprednim tehnologijam, kot je analiza podatkov.

Združenje za informatiko in telekomunikacije in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) sta dva izmed 19 partnerjev na Erasmus+ projektu Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA). V sklopu projekta želimo skupaj s partnerji zagotoviti učne vsebine s področja umetne inteligence (UI), ki so najbolj iskane na trgu dela, in tako zadostiti povpraševanju po znanju in spretnostih na tem področju.

Skupaj s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) vas vabimo na strokovno usposabljanje za pridobitev sklopa znanj in veščin, povezanih z napredno podatkovno analitiko. Usposabljanje je sestavljeno iz kombinacije srečanj v živo s praktičnimi demonstracijami in samostojnega učenja, s katerim bodo vaši zaposleni pridobili znanje iz izbranih področij ARISA programa strokovnega usposabljanja za profil “Data Analyst” (EOK6), ki se izvaja pilotno v okviru projekta ARISA.

Vabimo vas, da izkoristite to izjemno priložnost. Več o podrobnostih usposabljanja si lahko preberete v predstavitveni brošuri spodaj.

Potek usposabljanja (natančen urnik je na voljo v predstavitveni brošuri).

Teden 1:

12. 5. in 15. 5. 2025: praktično usmerjena predavanja v živo v obsegu 10 šolskih ur;

Teden 2:

19. – 22. 5. 2025: samostojno učenje z gradivom (interaktivni zapiski s predavanj, video gradiva, kvizi);

23. 5. 2025: Pregled rezultatov kvizov, diskusija, uvod v pripravo samostojnega projekta (prek spleta)

Teden 3:

26. – 29. 5. 2025: praktična priprava projekta na temo analize slik

30. 5. 2025: Razprava o projektnih poročilih, povzetek vsebin (prek spleta)

PRIJAVA

Predavanja in vaje bodo potekale v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko, Večna pot 113, 1000 Ljubljana. Zaželeno je, da udeleženci s seboj prinesejo svoje prenosne računalnike.

Pogoji udeležbe

•             Za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za kakovostno izvedbo usposabljanja, je število udeležencev omejeno na maksimalno 12.

•             Potrebno predznanje: poznavanje dela s preglednicami (npr. Excel), osnovno poznavanje statistike (izračun povprečij, poznavanje grafičnih prikazov podatkov, npr. s histogrami ali razsevnimi diagrami), znanje angleščine (po evropskem referenčnem okviru: slušno in bralno razumevanje na stopnji vsaj C1), znanje slovenščine (po evropskem referenčnem okviru: tako slušno in bralno razumevanje kot govorjenje in pisanje na stopnji vsaj C1).

•             Podjetje je član Združenja za informatiko in telekomunikacije in SRIP GoDigital.

Potrdilo o pridobljenem znanju

Udeleženci, ki bodo uspešno zaključili (pozitivna ocena kvizov in poročila o projektni nalogi) strokovno usposabljanje z naslovom Umetna inteligenca za podjetja: Podatkovna analitika in odkrivanje skupin v podatkih, bodo pridobili e-potrdilo o opravljenem krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila z naslovom »Podatkovna analitika: Iskanje skupin v podatkih« v višini 2 kreditnih točk (ECTS), ki ga bo izdala Univerza v Ljubljani ter potrdilo o uspešno zaključenem pilotnem strokovnem usposabljanju dela vsebin izobraževalnega programa ARISA za kompetenčni profil “Data Analyst” (EOK6).

Kratek opis in želena predznanja si lahko preberete v predstavitveni brošuri na dnu strani, pod sliko partnerjev na projektu.

Prijave zbiramo preko spletnega prijavnega obrazca.

Ta (prva) izvedba usposabljanja bo potekala v sklopu projekta ARISA in je za člane Združenja za informatiko in telekomunikacije in SRIP GoDigital brezplačna. 

Rok za prijavo je 29. 4. 2025.

Rok za odjavo je 6. 5. 2025, ki jo prosim pošljite na zit@gzs.si. Neudeležbo brez odpovedi bomo zaračunali s 400 € + DDV.

Za več informacij se obrnite na mateja.baebler@gzs.si. Bošura se nahaja na dnu strani, pod sliko partnerjev na projektu.

Informacije o projektu

Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) je štiriletni mednarodni projekt, financiran v okviru EU programa Erasmus+. S svojimi aktivnostmi in izročki bo pospešil izpopolnjevanje in prekvalificiranje zaposlenih, iskalcev zaposlitve, vodij podjetij in oblikovalcev politik v poklice, povezane z umetno inteligenco, da bi Evropo pripravili za nove poslovne priložnosti.

Oktobra lani smo v okviru iniciative AI4SI organizirali spletni seminar z naslovom Pripravljeni na Akt o umetni inteligenci, kjer smo osvetlili prve korake Slovenije pri pripravi na novo evropsko zakonodajo s tega področja. Posnetek seminarja si lahko ogledate tukaj.

Na dogodku je ga. Darja Petric Štrbenk predstavila aktivnosti, ki jih je Slovenija že izvedla oz. jih namerava izvesti z namenom vključitve določb Akta o umetni inteligenci v nacionalni pravni red. Go. Petric Štrbenk smo ponovno povabili k pogovoru, da z nami deli najnovejše informacije o trenutnem stanju na področju implementacije ter o prihodnjih izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uvedba te pomembne evropske uredbe.

Ga. Petric Štrbenk, najlepša hvala, da ste si ponovno vzeli čas za našo iniciativo in nam boste odgovorili na nekaj vprašanj. Na oktobrskem spletnem seminarju AI4SI »Pripravljeni na Akt o umetni inteligenci«, ste povedali, da morajo države članice do 2. 11. 2024 določiti javne organe ali telesa, ki nadzorujejo ali uveljavljajo spoštovanje obveznosti na podlagi prava EU o varstvu temeljnih pravic, vključno s pravico do nediskriminacije. Vaše ministrstvo je januarja letos Vladi RS poslalo predlog za obravnavo informacije o seznamu organov. Zakaj je prišlo do zakasnitve?

Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki je zadolženo za implementacijo Akta o umetni inteligenci, je v skladu s 77. členom Akta o umetni inteligenci moralo najprej pripraviti seznam javnih organov, ki nadzorujejo ali uveljavljajo spoštovanje obveznosti na podlagi prava Unije o varstvu temeljnih pravic (vključno s pravico do nediskriminacije). Namen citirane določbe je v obravnavanju primerov, ko se zloraba ali nepravilno delovanje visokotveganih sistemov UI iz Priloge III akta odraža v kršitvi temeljnih pravic. Po preveritvi, kateri organi v Sloveniji nadzorujejo ali uveljavljajo spoštovanje obveznosti na podlagi prava Unije o varstvu temeljnih pravic, smo na seznam uvrstili naslednje organe: (1) Informacijskega pooblaščenca, (2) Tržni inšpektorat Republike Slovenije, (3) Zagovornika načela enakosti, (4) Inšpektorat Republike Slovenije za delo, (5) Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, (6) Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, (7) Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije, (8) Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, (9) Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor, ter (10) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Ker je bilo seznam javnih organov potrebno uskladiti z večino resornih ministrstev in ker gre za zahtevno tematiko, se je Vlada RS s seznamom javnih organov seznanila konec januarja 2025. 

Navedeni javni organi so v zvezi z uporabo visokotveganih sistemov UI iz Priloge III že na podlagi Akta o umetni inteligenci pooblaščeni, da zahtevajo vso dokumentacijo, ustvarjeno ali hranjeno na podlagi akta v primeru, ko so z visokotveganimi sistemi UI s področja (1) biometrije, (2) kritične infrastrukture, (3) izobraževanja ali poklicnega usposabljanja, (4) zaposlovanja, upravljanja delavcev in dostopa do samozaposlitve, (5) uživanja bistvenih zasebnih ali javnih storitev in ugodnosti ter dostopa do njih, (6) preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, (7) migracij, azila in upravljanja nadzora meje ter (8) pravosodja in demokratičnih procesov, kršene temeljne pravice.

Na seznamu ste uvrstili kar 10 organov. Ali to pomeni, da bo imel vsak organ 1 zaposlenega, ki bo zadolžen za te aktivnosti? Kako bodo organi zagotovili pravilno razumevanje Akta o UI – so predvidena šolanja na to temo?

Ker Akt o umetni inteligenci na seznam uvrščene javne organe zgolj pooblašča, da imajo dostop do dokumentacije, ki jo potrebujejo za izvajanje njihovih siceršnjih pristojnosti na podlagi prava Unije o varstvu temeljnih pravic in jim ne predpisuje nobenih dodatnih pristojnosti, zaenkrat tudi ni predvideno, da bi iz tega naslova pri teh organih dodatno zaposlovali.  

Naslednji rok na časovnici implementacije je 2. 8. 2025, do katerega morajo članice določiti 1 organ za nadzor trga in 1 priglasitveni organ. V oktobrskem predavanju ste omenili, da bo to določeno z Zakonom o izvajanju Akta o UI – kako daleč smo tu in ali bomo ujeli avgustovski rok?

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je pripravilo osnutek Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, ki je v javni obravnavi do 14. aprila 2025. Osnutek zakona določa pristojne organe za izvajanje in nadzor ter prekrške in globe za kršitev Akta o umetni inteligenci. V osnutku zakona so kot organi za nadzor trga predvideni Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), Informacijski pooblaščenec, Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in Tržni inšpektorat. V skladu s trenutno časovnico pričakujemo, da bo Vlada RS predlog zakona potrdila do konca maja in ga predložila v zakonodajni postopek.

Kako pa je s pravili o kaznih in drugih izvršilnih ukrepih, o katerih ste tudi govorili. Bo izhodišče za ta pravila že kakšen obstoječi zakon?

Izhodišča za pravila o kaznih so določena z 99. členom Akta o umetni inteligenci, izvršilni ukrepi pa so določeni v zakonu, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

Kaj naj podjetja že danes naredijo, da bodo skladne z Aktom o UI in nastajajočem Zakonu o izvajanju akta?

Da bodo skladna z Aktom o UI priporočam, da se podjetja že sedaj seznanijo z zahtevami, ki jih Akt predpisuje za visokotvegane sisteme UI (določbe členov 8 do 15) ter z obveznostmi, ki jih akt določa za ponudnike, pooblaščene zastopnike, uvoznike, distributerje in uvajalce visokotveganih sistemov UI (določbe 16. do 27. člena Akta o umetni inteligenci). Ker so že od 2. februarja 2025 dalje v uporabi določbe glede prepovedanih ravnanj (5. člen) in glede pismenosti na področju UI (4. člen), se je treba tudi čim prej uskladiti z navedenimi določbami.

Prav tako se lahko podjetja pridružijo Paktu za UI, ki ga je ustanovila Evropska komisija (Urad za UI) in katerega namen je v spodbujanju in podpiranju organizacij pri vnaprejšnjem načrtovanju izvajanja ukrepov iz Akta o umetni inteligenci. Pakt za UI temelji na dveh stebrih, pri čemer je prvi steber na voljo vsem deležnikom (tj. podjetjem, neprofitnim organizacijam, akademskim organizacijam, javnim uslužbencem), v okviru tega stebra udeleženci prispevajo k oblikovanju sodelovalne skupnosti ter si izmenjujejo izkušnje in znanje. Prvi steber vključuje tudi spletne seminarje, ki jih organizira Urad za UI, in ki udeležencem omogočajo boljše razumevanje Akta o umetni inteligenci, njihovih odgovornosti in načina priprave na njegovo izvajanje. Drugi steber pa je namenjen spodbujanju organizacij, da proaktivno razkrijejo postopke in prakse, ki jih izvajajo, da bi predvidele skladnost. Natančneje, podjetja, ki zagotavljajo ali uvajajo sisteme UI, lahko dokažejo in delijo svoje prostovoljne zaveze glede zahtev Akta o umetni inteligenci glede preglednosti in velikega tveganja ter se že zgodaj pripravijo na njihovo izvajanje.

Vsa podjetja vabim, da si več o Paktu UI preberejo na povezavi: Pakt o umetni inteligenci | Shaping Europe’s digital future)

Najlepša hvala ga. Petric Štrbenk za vaše odgovore.

Dragi bralci, vabimo vas, da si o javni obravnavi osnutka Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o UI več preberete na spletni strani Združenja za informatiko in telekomunikacije.

Akt o umetni inteligenci je na voljo tukaj.

Druga okrogla miza z naslovom S pravimi veščinami UI do uspešnih zgodb je pokazala, da uspešna uporaba umetne inteligence v podjetjih temelji predvsem na ljudeh: na kulturi sodelovanja, interni motivaciji ter povezovanju med tehničnimi in ne tehničnimi oddelki. Ključno je ustvariti okolje, kjer zaposleni raziskujejo nove tehnologije, prepoznavajo koristi in sami prispevajo k njihovemu uvajanju, tako v razvoju izdelkov kot v podpornih funkcijah, denimo v kadrovskih službah.

"Zaposleni so največji vir znanja,  dajmo jih vključiti, poslušati in skupaj iskati rešitve."
– Tina Baggia, INEA d.o.o.

Pomembno vlogo ima tudi ozaveščanje o odgovorni uporabi orodij – od varovanja podatkov do razumevanja, kako kakovostni morajo biti podatki za smiselne rezultate. Razvoj kompetenc pa ne sme temeljiti le na zaposlovanju novih kadrov, temveč tudi na izobraževanju obstoječih sodelavcev in povezovanju z izobraževalnimi ustanovami. Za prihodnost je ključno, da znanje postane stalni del organizacijske strategije.

Posnetek okrogle mize si lahko ogledate spodaj: 

Okrogla miza z naslovom Ključni koraki za pospešeno uvajanje umetne inteligence je poudarila, da uvajanje umetne inteligence ni zgolj tehnični izziv, temveč strateška odločitev, ki zahteva jasno opredeljene cilje, podporo vodstva in sodelovanje različnih profilov zaposlenih.
Za uspešno implementacijo so ključni kakovostni podatki, sistematičen pristop in razumevanje pravnih ter etičnih vidikov, še posebej v občutljivih okoljih, kot so javna uprava in zdravstvo.
Slovenska podjetja pogosto vstopajo v AI projekte brez celostne strategije in premajhnega zavedanja, kaj želijo s tehnologijo doseči. Uvajanje UI mora spremljati tudi vlaganje v usposabljanje zaposlenih, saj razkorak med tehnološkim razvojem in pripravljenostjo podjetij postaja vse večji.

"Pri DARS-u umetno inteligenco že testno uporabljamo pri napovedovanju prometa in odzivanju na klicih, tako za uporabnike vinjet kot za pomoč na cesti." – Alenka Kolar, DARS d.d.

Posnetek okrogle mize si lahko ogledate spodaj: 

Mateja Pucihar Baebler z Združenja za informatiko in telekomunikacije je predstavila rezultate evropskega projekta Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA), katerega cilj je zmanjšati vrzel med ponudbo in potrebami po znanjih s področja umetne inteligence v Evropi. V okviru projekta so razvili 15 kompetenčnih modelov za različne AI profile, od podatkovnih analitikov do vodij AI projektov ter pripravili obsežna učna gradiva, ki vključujejo cilje učenja in podrobno strukturo znanj. Modeli podjetjem služijo kot osnova za razvoj lastnih kompetenčnih okvirjev ali pri oblikovanju zahtev pri zaposlovanju.

Poudarila je, da je Slovenija ena prvih, ki je v okviru ARISA pristopila k pilotiranju mikrodokazil– novih, modularnih oblik potrjevanja znanja, ki posameznikom omogočajo formalno priznanje tudi za krajše, ciljno usmerjene učne programe. Pilotno izvedbo bo maja izvedla Fakulteta za računalništvo in informatiko, kar predstavlja pomemben mejnik pri razvoju sistema izobraževanja, ki se lahko hitreje odziva na potrebe trga in vključuje širši krog udeležencev.

Dogodek smo zaključili z dvema okroglima mizama, ki sta osvetlili ključne vidike uvajanja umetne inteligence v podjetja – prva skozi strateški pogled, druga pa s poudarkom na razvoju kompetenc in dobrih praksah.

"Preden razmišljamo o etiki, moramo najprej razumeti, kaj umetna inteligenca sploh je."
- prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL

Posnetek predstavitve si lahko ogledate spodaj: 

Dr. Franc Bračun iz NLB je poudaril, da umetna inteligenca v finančnem sektorju ni novost – klasične UI modele uporabljajo že desetletja. Nov izziv pa prinaša generativna umetna inteligenca, ki zahteva drugačen pristop tako pri tehnologiji kot pri ljudeh in organizacijskih procesih. Največja napaka pri uvajanju umetne inteligence je po njegovem mnenju ta, da se podjetja osredotočajo predvsem na tehnologijo in zanemarjajo pripravo zaposlenih. Ključno vprašanje ni več, kje dobiti strokovnjake, temveč kako opolnomočiti tiste, ki bodo umetno inteligenco uporabljali pri svojem delu.

Bračun je posebej izpostavil menedžerje kot pogosto spregledano skupino, ki bo v prihodnosti sočasno upravljala ljudi in AI agente. Ti bodo morali vedeti, kam uvajati tehnologijo, kako jo nadzorovati in kako usmerjati spremembe v procesih. Njihova vloga bo pri tem ključna.

Za zaključek je poudaril, da umetna inteligenca sama po sebi ni največji izziv. Največ časa, energije in premisleka gre v ljudi in procese. Če podjetja tega ne razumejo in se na spremembe ne pripravijo že danes, bodo čez nekaj let prepozna.

»Uspešna uvedba umetne inteligence v podjetja ni odvisna le od programske opreme ali podatkov, temveč predvsem od ljudi. Kar 70 % uspeha predstavlja upravljanje kadrov in procesov. Pri tem je vloga vodstev ključna, tudi ti morajo pridobiti osnovno razumevanje umetne inteligence, saj brez znanja ni možno sprejemati strateških odločitev. » - Franc Bračun, NLB d.d.

Posnetek predstavitve si lahko ogledate spodaj: 

Eden ključnih izzivov, s katerimi se podjetja soočajo pri uvajanju umetne inteligence, ni zgolj tehnologija sama, ampak pomanjkanje jasnega načrta – kam vlagati, kje začeti in kako se izogniti pastem. Odgovore na ta vprašanja ponuja posodobljeni Vodič za uvajanje umetne inteligence v podjetja, ki ga je na dogodku predstavil Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI.

Kot je poudaril, je prvi vodič, izdan pred tremi leti, naletel na zelo pozitiven odziv zaradi praktičnosti in razumljivosti. V novi različici so vsebine razširjene in prilagojene različnim velikostim podjetij ter panogam, vključujejo pa tudi najnovejše zakonodajne okvire, kot sta Akt o UI in uredba o upravljanju podatkov. Posebna pozornost je namenjena generativni umetni inteligenci, kjer je poleg priložnosti treba nasloviti tudi etične dileme, varnostna vprašanja in pomen zaupanja uporabnikov.

Vodič izpostavlja štiri ključna področja, na katera morajo biti podjetja pri uvajanju pozorna: kulturo podjetja, talente, podatke in infrastrukturo. Priporočilo ostaja enako – začeti je treba postopno, z manjšimi in obvladljivimi projekti, ob zavedanju, da se umetna inteligenca ne uvaja na silo, temveč premišljeno in strateško.

»Umetna inteligenca bo vključena v vse poslovne sisteme, in če je ne bomo znali varovati, bomo imeli še večje težave, kot jih imamo danes s kibernetsko varnostjo.« - Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI   

Gregor Šorn, direktor Belinke Perkemije, je predstavil izkušnjo podjetja, ki se je kot klasično proizvodno okolje odločilo za korak v smeri umetne inteligence, kljub začetnim pomislekom, ali je tehnologija sploh primerna zanje. Pri prvih korakih so si pomagali s posodobljenim Vodičem za uvajanje umetne inteligence, ki jim je služil kot dragoceno orodje za usmerjanje procesa. Največjo vrednost umetne inteligence v podjetju pa vidijo prav v njenem učinku na ljudi – kot je poudaril Šorn, UI ni nadomestek, temveč zaveznik zaposlenih, ki jim pomaga zmanjšati stres, poveča občutek varnosti in postaja nepogrešljivo orodje za zanesljivejše in bolj prijazno delovno okolje.

Posnetek predstavitve si lahko ogledate spodaj: 

Dogodek Pripravljeni za 21. stoletje: s pravimi kompetencami in strateškim pristopom do hitrejšega uvajanja umetne inteligence, ki smo ga 26. 3. organizirali pri iniciativi AI4SI, je skozi številne poglede strokovnjakov raziskal, kako umetna inteligenca že danes spreminja naše delo, gospodarstvo in družbo. Strokovnjaki z različnih področij so predstavili strateške pristope k uvajanju UI, izpostavili konkretne primere dobrih praks ter poudarili pomen razvoja ustreznih kompetenc za prihodnost. Razprave so jasno pokazale, da umetna inteligenca ni več vprašanje prihodnosti, temveč sedanjosti, ki jo moramo znati oblikovati odgovorno, premišljeno in vključujoče. Kot je zapisano tudi v strategiji Digitalna Slovenija 2030, je cilj, da bo umetno inteligenco do leta 2030 uporabljalo 75 odstotkov podjetij – kar pomeni, da je čas za ukrepanje zdaj.

V naslednjih dnevih bomo na spletni strani AI4SI objavljali posnetke posameznih tem, ki smo jih predstavili na dogodku.

V uvodnem pogovoru z naslovom IT poklici prihodnosti sta mag. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, in Marko Štefančič iz Gartner Slovenija osvetlila ključna vprašanja o prihodnosti dela v IT sektorju. Razprava se je osredotočila na to, kako umetna inteligenca že danes spreminja delovna okolja, poslovne modele in vlogo človeka v družbi. Govorca sta izpostavila, da živimo v času izjemno hitrega razvoja umetne inteligence, še posebej generativne, ki odpira jasne priložnosti za podjetja in druge organizacije.

Ne gre zgolj za tehnološko zanimivost, temveč za konkretne poslovne učinke: avtomatizacijo, povečanje produktivnosti, podporo odločanju, napredno analitiko, razumevanje podatkov in celo pomoč na ustvarjalnih delovnih mestih. Umetna inteligenca torej ni več le del prihodnosti, že danes spreminja način dela in razmišljanja v številnih panogah.

To se že jasno kaže pri orodjih, kot je ChatGPT, ki po besedah Marka Štefančiča predstavljajo pravi »wake-up call«. Z njim se je prvič zares zavedel, da se ustaljeni  modeli načini dela lomijo. Ob tem je poudaril, da umetna inteligenca ni več le tehnološka tema, temveč tudi geostrateški dejavnik. Država, ki bo prva razvila splošno umetno inteligenco, bo po njegovem mnenju postala vodilna sila sveta. Kot primer napredka je navedel kitajski startup, ki je v dveh letih razvil robote za kompleksna fizična opravila. Ti bodo kmalu delovali v rudnikih v Kazahstanu, kar pomeni začetek prehoda umetne inteligence iz digitalnega v fizični svet.

Sogovorca sta se dotaknila tudi konkretnih koristi, ki jih podjetja že danes beležijo pri uporabi umetne inteligence. Marko Štefančič je predstavil tri ravni, na katerih UI že zdaj ustvarja dodano vrednost v poslovnem okolju, in sicer: povečanje produktivnosti zaposlenih, optimizacija internih procesov ter razvoj povsem novih poslovnih modelov.

Prav v tej tretji ravni se po njegovem mnenju skriva največji preboj. Ko umetna inteligenca ne le podpira delo ljudi, temveč samostojno prevzema naloge, ki so jih nekoč opravljali visoko usposobljeni strokovnjaki. Takšni primeri se že pojavljajo tudi na področju storitev, kjer AI agenti opravljajo kompleksne naloge, kar radikalno spreminja ustaljene pristope in odpira prostor za inovativne poslovne modele prihodnosti.

V prihodnjih letih bomo tako vse pogosteje komunicirali z roboti. V določenih panogah, od storitev do prodaje, pa lahko že v naslednjih petih letih pričakujemo, da bo tudi do 20 % strank dejansko umetna inteligenca, ki bo samostojno opravljala nakupe, rezervacije in pogovore z drugimi sistemi.

Umetna inteligenca ne spreminja le tehnologije, temveč tudi ljudi in njihove vloge. Klasični IT poklici, kot je programiranje, postopno izgubljajo pomen. Namesto tega se potrebuje strokovnjake, ki razumejo arhitekture, povezave med tehnologijo in poslovanjem ter znajo smiselno vključiti rešitve v procese. Po drugi strani se zahteve po znanju tehnologije širijo tudi v ne IT poklice. Vsakdo, ki želi ostati relevanten v prihodnosti, bo moral razumeti delovanje tehnologije in jo znati uporabiti za podporo svojemu delu. Gre za transformacijo, kjer se meje med tehničnim in ne-tehničnim znanjem brišejo, prihodnost pa pripada tistim, ki so radovedni, se znajo hitro učiti in razmišljati kritično.

Še posebej pomembna je prenova izobraževanja. Sogovorca sta poudarila potrebo po uvedbi obveznega predmeta računalništva in informatike, ki uči algoritmičnega razmišljanja in razumevanja tehnologij že v osnovnih in srednjih šolah. Mlade je treba opolnomočiti za digitalni svet, kjer bo UI del njihove vsakdanjosti. Prav tako moramo kot družba vlagati v vseživljenjsko učenje: v prekvalifikacije in dokvalifikacije, s poudarkom na digitalnih kompetencah in znanju uporabe UI. Samo tako bomo lahko povečali število strokovnjakov, ki jih bo prihodnost nujno potrebovala.

V pogovoru sta se dotaknila tudi vprašanja digitalne suverenosti. Slovenija po investicijah v IKT in znanja zaostaja za povprečjem Evropske unije. Če želimo povečati produktivnost in inovativnost, moramo spodbujati predvsem mala in srednja podjetja k investicijam v digitalno preobrazbo. Hkrati pa potrebujemo lasten jezikovni model, zgrajen na slovenskih podatkih, z lastnim superračunalniškim centrom in domačimi strokovnjaki. Digitalna suverenost je vprašanje nacionalne varnosti in dolgoročne odpornosti.

Ob zaključku je Marko Štefančič podal pozitiven pogled v prihodnost. Verjame, da bo umetna inteligenca v prihodnjih letih povečala produktivnost tudi do desetkrat, kar bo omogočilo, da ljudje več časa posvetimo sebi, ustvarjanju in stvarem, ki nas veselijo. A ob tem opozarja na nujnost regulacije, in sicer, da kot družba ne zdrsnemo v tehnološki kaos, temveč ohranimo človečnost, etiko in nadzor. Vedno se moramo vprašati: če nekaj lahko naredimo, ali to tudi smemo?

»Produktivnost se bo nedvomno povečala in moja vizija – čeprav nisem več med najmlajšimi – je, da se bom lahko osredotočil na tisto, kar me resnično veseli. Ne želim, da bi bilo moje mesto v družbi omejeno na delo osem ur na dan, pet dni v tednu. Želim si, da bi imel več svobode, da delam takrat, ko je to smiselno, preostali čas pa namenim svojim hobijem in stvarem, ki me izpolnjujejo. Verjamem, da nam bo prihodnost omogočila ravno to, več prostora za tisto, kar si res želimo početi.«  - Marko Štefančič, Gartner Slovenia.

Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj: 

Vzpostavljanje mednarodnih povezav za naše člane je ena ključnih prioritet Združenja za informatiko in telekomunikacije in SRIP GoDigital. Zato smo vzpostavili odlično sodelovanje s Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico, ki že več kot 19 let utrjuje in spodbuja gospodarske odnose med Slovenijo in Hrvaško.

Po letu izjemnega napredka umetne inteligence, ki ni le spremenila načina dela, temveč tudi temeljito pretresa naše razumevanje resničnosti, je jasno: AI ni prihodnost – AI je zdaj. Podjetja, ki bodo znala izkoristiti njen potencial, bodo krojila trge prihodnosti.

Vabimo vas, da si rezervirate torek, 6. 5. 2025, za 2. mednarodno konferenco “Izzivi implementacije umetne inteligence v podjetja / Izazovi implementacije umjetne inteligencije u poduzeća”, ki bo potekala v Infobip kampusu v Zagrebu.

Na konferenci bomo predstavili konkretne napredke in odprli ključna vprašanja, ki jih AI prinaša v svet poslovanja, zakonodaje in etike. Osredotočili se bomo na resnične primere uporabe, priložnosti za financiranje, regionalno sodelovanje ter najnovejše evropske usmeritve.

Zakaj se udeležiti?

• Spoznajte strateške usmeritve: Prisluhnite vodilnim strokovnjakom iz Slovenije, Hrvaške in širše regije.
• Infobip kot partner IPCEI-CIS bo razkril, kako lahko podjetja sodelujejo v največjih evropskih AI iniciativah.
• Povežite se z inovatorji in podjetji, ki že danes pišejo pravila igre jutrišnjega gospodarstva.
• Odprite vrata novim priložnostim – od financiranja, do sodelovanj in tehnoloških partnerstev.

Če želite razumeti, kako umetna inteligenca spreminja temelje poslovanja – in kako ostati korak pred konkurenco – te konference preprosto ne smete zamuditi.

Program konference:

9.00 – Pozdrav predstavnika podjetja Infobip

9.05 – 9.20 Pozdravni govori:

• Saša Muminović, predsednik SLO CRO Gospodarske zbornice
• Gašper Dovžan, veleposlanik Republike Slovenije u Zagrebu
• Damir Habijan, Ministrstvo digitalizacije Republike Hrvaške
• Ksenija Klampfer, ministrica, Ministrstvo za digitalno preobrazbo Republike Slovenije

9.20 –  9.35 Regulirana umetna inteligenca: Kako Akt o umetni inteligenci spreminja pravila igre, Marijana Šarolić Robić, podpredsednica CRO Startup združenja 

9.35 – 10.15 Okrogla miza: Iskreno o Aktu o umetni inteligenci - izkušnje in dileme

• Gregor Storjin, Odvetniška pisarna Deloitte Legal Reff – podružnica v Sloveniji
• Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI
• Davor Ančić, član upravnega odbora CroAI
• Gregor Kovačič, Zavarovalnica Triglav d.d.

10.15 –  10.30 Povezovanje Evrope z naslednjo generacijo komunikacijskih rešitev, Damir Prusac, Infobip

10.30 – 11.15 Okrogla miza: Od ideje do implementacije: kako uvajajo podjetja AI

• Ivana Vrviščar, Pošta Slovenije d.d.
• Ksenija Latković Kozarac, Podravka
• Primož Kučič, Telekom Slovenije d.d.
• Gregor Šorn, Belinka Perkemija, d.o.o.

11:15 – 12.30 Zaključek s pogostitvijo in mreženjem

Dogodek je brezplačen. Vabimo vas, da se prijavite tukaj.

Lani aprila smo uspešno organizirali prvo izvedbo takšnega dogodka. Utrinke si lahko ogledate na spletna strani AI4SI: https://ai4si.gzs.si/b/izzivi-uvajanja-umetne-inteligence-v-podjetja--utrinki-z-dogodka

Združenje za informatiko in telekomunikacije (GZS) in SRIP GoDigital predstavljata nov, posodobljen Vodič uvajanja umetne inteligence v podjetja.

Posodobljen Vodič je celovit in sodoben priročnik, namenjen vodjem, podjetnikom in lastnikom podjetij, ki želijo razumeti, kako umetna inteligenca (UI) spreminja poslovno okolje – ter kako jo lahko strateško vključijo v svoje poslovanje. Bralca sistematično popelje skozi ključna področja in korake, potrebne za uspešno uvajanje umetne inteligence v podjetje. Vodič je najpomembnejši spremljevalec vsakega podjetnika ali podjetnice, ki želi, da podjetje s pomočjo umetne inteligence poveča konkurenčnosti, učinkovitosti in inovativnost svojih rešitev ali izdelkov.

V prvem delu se osredotoča na temelje uvajanja umetne inteligence. Poudarja pomen razumevanja in načrtovanja štirih glavnih stebrov umetne inteligence ter razkriva, zakaj je odločitev za uvajanje UI ena izmed ključnih strateških odločitev sodobnega menedžmenta.

Letošnja izdaja Vodiča vključuje tudi praktične smernice za pripravo podjetja na generativno umetno inteligenco – enega najhitreje razvijajočih se področij UI. Obravnava pomen kulture, ljudi in talentov, optimizacijo poslovnih procesov, avtomatizacijo ter dopolnjevanje človeških sposobnosti z UI. Poudarja, da so kakovostni podatki, ustrezna orodja in tehnološka infrastruktura temelj uspeha. Pri tem je nujno, da vodja ve kar se da največ o generativni umetni inteligenci – od osnov in vrst generativnih modelov do njihovih strateških vplivov, kakšno vlogo imajo ljudje, kakšna so etična in pravna vprašanja, ter načini, kako zgraditi zaupanje pri strankah. V Vodič je vključen tudi pregled tehnoloških rešitev in možnosti za uvajanje generativne UI, ob tem pa opozarja na tveganja, povezana z njenim razvojem in uporabo. Natančno so predstavljene strategije za njihovo zmanjševanje in oblikovanje kulture, ki spodbuja odgovorno uporabo UI.

Pomemben del Vodiča je namenjen tudi pravni regulativi, s poudarkom na ključnih konceptih Akta EU o umetni inteligenci, sistemu razvrščanja tveganj, obveznih zahtevah, prepovedanih praksah, skladnosti in izvajanju. Ne manjka niti pregled inovacijskih “peskovnikov” in vplivov zakonodaje na podjetja zunaj EU.

Celoten vodič si lahko prenesete na tej povezavi.

Vabimo vas, da nas spremljate in se udeležite naših dogodkov v živo, kjer boste prejeli tudi tiskano verzijo Vodiča.

Vodič smo izdali tudi v angleškem jeziku - Guide to the Deployment of Artificial Intelligence in Business. Prenesete si ga lahko na tej povezavi.

Ljubljana, 12. marec 2025 – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) ter Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo GoDigital pozdravljajo odločitev o izgradnji novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence v Sloveniji (SLAIF). Ta strateški projekt, v katerem sodeluje tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), bo pomembno okrepil tehnološko moč države ter prispeval h konkurenčnosti in digitalni preobrazbi slovenskega gospodarstva.
 
 

 
»Vzpostavitev novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence bo imela številne pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. Podjetja bodo imela dostop do naprednih računalniških zmogljivosti in svetovanja, kar jim bo omogočilo hitrejši razvoj inovativnih izdelkov in storitev ter izboljšanje procesov,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da bo »projekt prispeval k ustvarjanju novih delovnih mest ter povečanju mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot tehnološko napredne države. V skladu s podpisanim dogovorom med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje Slovenije smo na GZS z vso zavzetostjo sodelovali pri tem zahtevnem in strateško pomembnem projektu. Zelo sem ponosna na slovensko znanje, ki se vedno znova izkaže tudi v globalnem okolju.«

Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu skupnega podjetja EuroHPC za pridobitev visoko zmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence. Ocenjena vrednost projekta je 150 milijonov evrov, pri čemer bo polovico sredstev prispevala Evropska unija. Deloval bo kot osrednja platforma za napredne raziskave in aplikacije na področju umetne inteligence ter bo podpiral tako gospodarstvo kot znanost. V projektu sodelujejo Gospodarska zbornica Slovenije, IZUM, Instituta Jožef Stefan ARNES in pet univerz: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem ter Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu ter Tehnološki park Ljubljana. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Pomen za slovensko gospodarstvo

SLAIF (Slovenska tovarna umetne inteligence) bo podjetjem, znanosti in javnemu sektorju zagotavljala vrhunska orodja umetne inteligence in najnaprednejšo infrastrukturo. S širokim sodelovanjem s ključnimi deležniki in državami v regiji bo SLAIF prispeval k širši uporabi orodij in storitev umetne inteligence ter k razvoju AI ekosistema v Evropi. SLAIF bo nudil namensko superračunalniško infrastrukturo, optimizirano za umetno inteligenco, ki bo podpirala industrijske aplikacije UI, omogočala učenje velikih modelov UI ter podpiral UI-podprta znanstvena odkritja. Superračunalnik bo nameščen v IZUM v Mariboru.

»Zavedamo se ključnega pomena superračunalništva in tehnologij umetne inteligence za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in tudi razvoj IKT panoge. Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS in SRIP GoDigital sta aktivno sodelovala pri pripravi projekta ter bosta še naprej podpirala njegovo izvajanje z namenom krepitve kompetenc na področju umetne inteligence in inovativnosti v slovenskem gospodarstvu in IKT panogi,« je povedal direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije mag. Nenad Šutanovac. 

GZS ima ključno vlogo pri povezovanju gospodarstva in razumevanju potreb tako podjetij ki uporabljajo umetno inteligenco kot tudi podjetij iz IKT sektorja, ki razvijajo rešitve na področju umetne inteligence. »V zadnjih letih smo že opravili veliko dela na področju povezovanja podjetniškega ekosistema ter organizacije usposabljanj, namenjenih širjenju uporabe umetne inteligence v gospodarstvu v okviru pobude AI4SI (AI za Slovenijo) in že težko čakamo slovensko tovarno umetne inteligence in umetni inteligenci prilagojeno računalniško infrastrukturo,« meni Andreja Lampe, podpredsednica pobude AI4SI. 

Spoznajte, kako slovensko superračunalniško omrežje SLING omogoča podjetjem dostop do visokozmogljive računalniške infrastrukture (HPC). 

Vabimo vas, da si preberete članek na spletni strani SRIP GoDigital.

Vabimo vas k branju članka, ki poudarja, kako napredne UI tehnologije, kot je globoko učenje, omogočajo hitrejše odkrivanje novih materialov, izboljšanje produktivnosti in pospeševanje inovacij.

Povezava do članka => tukaj.

Poudarjeno je, kako podatkovni prostori omogočajo varno deljenje podatkov med udeleženci, kar je ključno za razvoj kakovostnih modelov umetne inteligenci. 

Več si lahko preberete na spletni strani SRIP GoDigital.

V sekciji Tehnološki observatorij v okviru SRIP GoDigital se osredotočamo na prebojne tehnologije, ki oblikujejo prihodnost digitalne Evrope. Ena izmed najbolj perspektivnih tehnologij v tem trenutku je generativna umetna inteligenca (GenAI). V kombinaciji z evropskimi podatkovnimi prostori (*data spaces*) prinaša možnosti za pospešen razvoj, inovacije in nove poslovne modele.

SPIRIT Slovenija, javna agencija, v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenjem za informacijo in telekomunikacije ter SRIP Go-digital, v času od 21. do 23. maja 2025 organizira izhodno delegacijo v Berlin, v okviru katere se bodo slovenska podjetja predstavila na skupni slovenski stojnici na sejmu GITEX Europe 2025.

Interes za sodelovanje lahko sporočite najkasneje do 14. marca 2025.

Več informacij si lahko preberete na spletni strani SRIP GoDigital.

Združenje za informatiko in telekomunikacije je partner Erasmus+ projekta Digital4Sustainability. Cilj projekta je pripraviti kompetenčne modele in izvesti usposobljena, ki jih Evropa potrebuje za doseganje ambicioznih ciljev trajnostne in digitalne prihodnosti.

Vabimo vas, da si ogledate gradiva s seminarja AI for Improved Sustainable reporting, ki so ga izvedli partnerji projekta National College of Ireland.

Gradiva so na voljo na spletni strani projekta Digital4Sustainability. Na spletni strani si lahko tudi preberete več o projektu samem.

Sodelovali smo na mednarodni konferenci v Črni gori. Ker bo država predvidoma leta 2028 postala članica EU, ji lahko Slovenija pomaga na njeni poti v evropske integracije. Črna gora pa žal ni pripravljena na uporabo že pripravljenih rešitev, ki obstajajo v regiji na področju umetne inteligence in kritične infrastrukture – tudi tu lahko Slovenija igra pomembno vlogo.

Mitja Trampuž, predsednik AI4SI, je nastopil na okrogli mizi z naslovom “UI odiseja v kibernetskem prostoru.”

Konferenca o kibernetski varnosti umetne inteligence je povezala ugledne predstavnike črnogorske akademske skupnosti, državnih institucij, domačih strokovnjakov za kibernetsko varnost ter mednarodnih partnerjev. V uvodni predstavitvi so udeležence nagovorili minister za javno upravo Črne gore Marash Dukaj, veleposlanica Republike Slovenije v Črni gori Bernarda Gradišnik, dekanja Pravne fakultete Univerze Črne gore Aneta Spaić in predsednik Združenja varnostnih menedžerjev Črne gore Dragan Radulović.

Veleposlanica Bernarda Gradišnik se je v svojem pozdravnem nagovoru dotaknila akta o umetni inteligenci ter direktiv kibernetske varnost in odpornosti (NIS 2 in CER), pri katerih lahko Slovenija pomaga Črni Gori na njeni poti v evropske integracije. Eden uspešnih primerov sodelovanja pri kibernetski varnosti med Črno Goro in Slovenijo je podgoriški Center za kibernetske zmogljivosti Zahodnega Balkana, katerega namen je usposabljanja strokovnjakov v javnem sektorju in kritični infrastrukturi v državah Zahodnega Balkana na področjih kibernetske varnosti, kibernetskega kriminala in mednarodnega sodelovanja. 

Domišljena vsebina konference, na kateri so nastopili strokovnjaki s področja prava, varnosti in tehnologije, je podala poglobljeno analizo vpliva umetne inteligence na pravni sistem ter vodstvene in varnostne izzive v digitalni dobi.

Mitja Trampuž je na okrogli mizi izpostavil izzive pri zagotavljanju kibernetske varnosti pri razvoju in uporabi rešitev in storitev umetne inteligence, od velikih jezikovnih modelov do industrijskih rešitev. Predstavil je dejavnosti, ki potekajo v okviru pobude Umetna inteligenca za Sloveniji (AI4SI), v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, vlogo umetne inteligence v digitalni strategiji države ter mednarodne dejavnosti, v katere se vključujejo slovenska IKT-podjetja ter razvojno-raziskovalne in izobraževalne ustanove, na primer ARISA, Artificial Intelligence Skills Alliance, projekti skupne obrambe in drugo. Trampuž je ob konferenci podal tudi predlog, da bi v okviru prenosa slovenskih dobrih praks v črnogorskim partnerjem ponudili v uporabo slovenski Vodič po umetni inteligenci 2.0, ki ga bo s soavtorji v kratkem izdal pod okriljem pobude AI4SI.

Konferenco sta Pravo in varnost v digitalnem svetu - vpliv umetne inteligence" je organizirala Pravna fakulteta Univerze v Podgorici ter Združenje varnostnih menedžerjev Črne gore.

Več si lahko preberete v člankih črnogorskih medijev: 

https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/747707/panelisti-crna-gora-nije-spremna-da-koristi-rjesenja-koja-postoje-u-regionu-u-domenu-vjestacke-inteligencije

Nekaj utrinkov z dogodka:

Udeleženci okrogle mize z naslovom “UI odiseja v kibernetskem prostoru" prof. dr Ramo Šendelj (Univerza Donja Gorica), Goran Golubovič (Deželna banka Slovenije), Mitja Trampuž (predsednik AI4SI), Ivan Bošković (IT Advanced Services).

Udeležence so nagovorili minister za javno upravo Črne gore Marash Dukaj, veleposlanica Republike Slovenije v Črni gori Bernarda Gradišnik, dekanja Pravne fakultete Univerze Črne gore Aneta Spaić in predsednik Združenja varnostnih menedžerjev Črne gore Dragan Radulović.

Vabimo vas na dogodek v organizaciji iniciative AI4SI, kjer bomo predstavili posodobljen Vodič uvajanja umetne inteligence v podjetja in dobre prakse podjetij, ki so umetno inteligenco že uvedle v svoje poslovanje. Predstavili bomo kompetenčne modele, ki smo jih razvili na Erasmus+ projektu Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA).

Dogodek bo potekal 26. 3. 2025, od 9.00 - 13.30, na Gospodarski zbornici Slovenije.

Vodič smo prvič izdali leta 2023, ko je bilo med podjetji z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi le 12 % takih, ki so uporabljale tehnologije umetne inteligence. Podatki za leto 2024 so malce bolj spodbudni, saj je UI uporabljalo 21 % podjetij te velikosti. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da narašča odstotek tistih podjetij, ki se za UI ne odločijo zaradi pomanjkanja znanja pri zaposlenih.

Zavedati se je treba, da bo umetna inteligenca preoblikovala celotne industrije in omogočila doseganje prej nemogočih ravni razvoja in inovacij. A to bo lahko le z operativno učinkovitostjo in nenehnim učenjem!

Program dogodka

9.00 - 9.05  Pozdravni nagovor

9.05 - 9.35  IT poklici prihodnosti, mag. Nenad Šutanovac, direktor, Združenje za informatiko in telekomunikacije, in Marko Štefančič, Gartner Slovenija

9.35 - 9.45  Stanje in priložnosti umetne inteligence za podjetja v Sloveniji, prof. dr. Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

9.45 - 9.55  Kaj prinaša posodobljeni Vodič uvajanja UI v podjetja, Mitja Trampuž, predsednik AI4SI

9.55 - 10.10  Predstavitev dobre prakse uporabe vodiča za uvajanja UI v podjetje, Gregor Šorn, direktor, Belinka Perkemija d.o.o.

10.10 - 10.25  Kako smo s pravimi kompetencami uspešno uvedli umetno inteligenco v poslovanje, dr. Franc Bračun, NLB d.d.

10.25 - 10.45  Predstavitev kompetenčnih modelov na področju umetne inteligence, Mateja Baebler, Združenje za informatiko in telekomunikacije, in prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL), slovenska predstavnika Erasmus+ projekta ARISA 

10.45 - 11.00 Odmor

Na dogodku bosta potekali 2 okrogli mizi:

11.00 - 11.45 #1: Ključni koraki, da pospešimo uvajanje UI v podjetja torej so? 

• Alenka Kolar, direktorica področja IT, DARS d.d.
• prof. dr. Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
• Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence, Institut »Jožef Stefan«, podpredsednik iniciative AI4SI
• Andrej Kositer, direktor, Agenda d.o.o.

Moderator: Mitja Trampuž

11.45 - 12.30 #2: S pravimi UI veščinami do uspešnih zgodb

• Tamara Kokol Hudoklin, HR Manager, CREAPLUS d.o.o.
• Vladimir Djurdjič, IT svetovalec, Actual I.T. d.d.
• prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL)
• Tina Baggia, Vodja kadrovske službe, INEA d.o.o.

Moderatorka: Mateja Baebler

12.30 - 13.30  Zaključek dogodka z mreženjem in pogostitvijo

Dogodek je brezplačen, potrebno se je prijaviti.

Vabljeni k prijavi. Za dodatne informacije se obrnite na ai4si@gzs.si.

Vodilna podjetja pri tem pristopajo strateško, z usmerjenostjo na dolgoročne koristi, skladnost z zakonodajo in etičnost.

Vabimo vas, da si članek preberete v Glasu gospodarstva tukaj.

 Če so pretekla leta pripadala generativnim modelom, kot je ChatGPT, ki so navduševali s svojo sposobnostjo ustvarjanja besedil in odgovarjanja na vprašanja, se zdaj odpira prostor za nekaj mnogo bolj ambicioznega. AI agenti ne bodo zgolj spremljevalci v pogovorih ali orodja za podporo. Postajajo avtonomni pomočniki, ki bodo znali načrtovati, odločati in delovati.

Vabimo vas, da si več preberete na spletni strani SRIP GoDigital tukaj.

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) GoDigital je poleg Združenja za informatiko in telekomunikacije eden izmed ustanovitevljev iniciative AI4SI. Več o SRIP GoDigital si lahko preberete tukaj.

Evropska unija je 2. februarja 2025 začela izvajati ključne določbe Akta o umetni inteligenci, ki prepovedujejo uporabo sistemov umetne inteligence (UI) z nesprejemljivim tveganjem. To predstavlja enega izmed najpomembnejših korakov pri regulaciji umetne inteligence v EU.

Vabimo vas, da si več preberete na spletni strani SRIP GoDigital tukaj.

Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) GoDigital je poleg Združenja za informatiko in telekomunikacije eden izmed ustanovitevljev iniciative AI4SI. Več o SRIP GoDigital si lahko preberete tukaj.

Pozdravljeni, 

pred vami je prva številka novičnika UtripAI, ki nastaja v iniciativi AI4SI. Z iniciativo želimo pohitriti prenos umetne inteligence iz raziskav in razvoja v ustaljeno poslovno prakso slovenskih podjetij.

Ustanovitelja iniciative sta Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS in SRIP GoDigital skupaj s še nekaterimi pomembnimi deležniki v Sloveniji. 

Leto 2024 se je zaključilo s spodbudno novico Statističnega urada Republike Slovenije in sicer, da je v preteklem letu umetno inteligenco uporabljalo 21 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi, kar je skoraj dvakrat več kot v prejšnjem letu. Večina podjetij uporablja kupljene sisteme UI, predvsem za prepoznavanje slik, generiranje jezika in avtomatizacijo delovnih tokov.

Za podrobnosti obiščite spletno stran SURS tukaj >> 

Spomnimo naj, da je za lažjo uvedbo umetne inteligence še vedno zelo aktualen Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja. Pri oblikovalcu je že posodobljena različica, ki smo jo dopolnili z napotki, kako podjetje pripraviti na uvajanje generativne umetne inteligence (GUI) in kaj mora vsak vodja vedeti o GUI (s poudarkom na etičnih in pravnih vidikih). Dotaknili smo se tudi veljavnega Akt o umetni inteligenci.

Vabimo vas, da si v svojih koledarjih že zabeležite datum 26. 3. 2025, ko bomo v živo predstavili posodobljen Vodič zainteresirani javnosti! Več o dogodku si boste lahko prebrali v naslednji številki UtripAI! 

Želimo vam uspešno leto 2025 in vas vabimo k branju spodnjih prispevkov! 
Ekipa AI4SI 

Na Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS, ki je eden od ustanoviteljev iniciative AI4SI, smo se odzvali vabilu Ministrstva za digitalno preobrazbo, ki je decembra lani povabilo zainteresirano javnost k oddaji pripomb in/ali predlogov na predlog Akcijskega načrta strategije Digitalna Slovenija 2030. 

Člani Združenja so z oddajo predlogov in mnenj lahko sooblikovali Akcijski načrt Digitalna Slovenija 2030. S tem so izkoristili priložnosti, da sodelujejo in prispevajo k oblikovanju boljše digitalne prihodnosti. Možnost so-oblikovati digitalnih strategij, razvojnih politik in akcijskih načrtov so ključne storitve, ki jih Združenja nudi svojim članom.

Povzemamo nekatere predloge, ki se nanašajo na področje umetne inteligence:

• Predlagamo, da si v Sloveniji za cilj postavimo pozicioniranje Slovenije med vodilne države EU v uporabi (velepodatkov in) umetne inteligence v praksi, v podjetjih in drugih organizacijah.
• Vizija UI v Sloveniji: Do leta 2030 UI ne bo le orodje, temveč temeljni dejavnik, ki poganja inovacije, krepi konkurenčnost ter trajnostni razvoj in omogoča bolj kakovostno življenje za vse prebivalce.
• Ključni faktorji uspeha UI v Sloveniji: razpoložljivost strokovnega kadra, raziskave in razvoj (R&R), digitalna infrastruktura, dostop do podatkov, regulativni okvir, podpora MSP in startupom
• Predlog novega ukrepa: Vzpostavitev Nacionalnega programa za etiko, upravljanje in regulativo umetne inteligence:

Celoten dokumnet je dosegljiv na spodnji povezavi:

Pripombe, predlogi in dopolnitve na Akcijski načrt Strategije Digitalna Slovenija 2030 (Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje)

Z veseljem smo se odzvali vabilu Društva Pravna inteligenca - Law Brainer, da sodelujemo na njihovi konferenci AI x Pravo 2025. Law Brainer združuje študente prava in študente tehničnih smeri z namenom povezovati obe skupnosti.

Prvi dan konference, 20. 2., bo komercialno pravno obarvan in bo potekal na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž bo na ta dan sodeloval v sklopu "Razvoj umetnointeligenčnih orodij: regulacija, varnost in financiranje", kjer se bodo udeleženci seznanili z relevantno regulativo, strategijami za zmanjševanje tveganj ter možnostmi financiranja LegalTech projektov v trenutnih tržnih razmerah.

Drugi dan konference, 21. 2., bo namenjen tehničnim temam in bo potekal na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Več o konferenci si lahko preberete na https://law-brainer.com/.

Prijave so že odprte.

Ponosni smo, da bomo februarja v Črni gori sodelovali na mednarodni konferenci „Pravo i bezbjednost u digitalnom svijetu: Uticaj vještačke inteligencije“ (Pravo in varnost v digitlani dobi - vpliv umetne inteligence).

Konferenco organizirajo Pravna fakulteta Univerze v Črni gori in Združenje varnostnih menedžerjev Črne gore ob podpori Ministrstva za javno upravo. Dogodek združuje vodilne strokovnjake z različnih področij. Je priložnost za izmenjavo znanja ter raziskovanje pravnih in varnostnih izzivov, ki jih prinaša doba umetne inteligence. Konferenca poteka pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Črni gori.

Predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž bo sedeloval na panelu "AI Odiseja u sajber prostoru" (Odiseja UI v kibernetskem prostoru). Panel bo posvečen digitalnim transformacijam. Na njem bodo priznani strokovnjaki iz Slovenije, Španije in Črne gore razpravljali o orodjih AI in njihovi uporabi v kibernetskem prostoru.

Celoten program konference je dosegljiv na spodnji povezavi.

Regionalni ekosistemski dogodek je izpostavil prednosti regije na področju tehnoloških inovacij, od umetne inteligence in robotike do politike, ter spodbudil pomembno čezmejno sodelovanje. S povezovanjem vizionarjev in odločevalcev je dogodek prikazal rast in konkurenčnost na svetovni ravni, ki jo je ekosistem srednje in vzhodne Evrope pokazal v zadnjih nekaj letih.

Predsednik iniciative AI4SI je sodeloval na panelu ExYu AI Talks: Croatia, Slovenia & Serbia. 

dogodek sta organizirala Adra (AI, Data and Robotics Association, asbl) in CroAI.  

Več o dogodku si lahko preberete TUKAJ. 

Gospodarska zbornica Slovenije je letos štartala s podkasti pod nazivom Poslovni nasveti. V njih so predstavljene izvirne in uporabne poslovne rešitve podjetij, ki so lahko koristne tudi za vas.

V zadnjem podkastu so se posvetili eni od najbolj aktualnih tem – uporabi umetne inteligence v gospodarstvu. Rdeča nit pogovora je bila letošnja nacionalna konferenca GoDigital, ki jo organizira GZS – Združenje za informatiko in telekomunikacije. Na dogodku je kot panelist sodeloval tudi predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž.

V studiu so gostili Nenada Šutanovca, direktorja Združenja za informatiko in telekomunikacije, ki je spregovoril o digitalni preobrazbi v Sloveniji in ključnih priložnostih umetne inteligence za podjetja. V studiu se mu je pridružil Peter Kosin, generalni direktor podjetja INEA do.o.o., zmagovalnega podjetja nagrade GoDigital za najboljši digitalni projekt leta 2024. G. Kosin je predstavil projekt za vizualno kontrolo števcev z uporabo umetne inteligence, razvit v sodelovanju s Plastiko Skaza.

Pogovor je tekel o:

Kako umetna inteligenca dviguje produktivnost in konkurenčnost podjetij?

Izzivih in priložnostih pri uvajanju naprednih tehnologij?

Kako Slovenija stopa na pot industrije prihodnosti?

Vabljeni k ogledu!

Vaše mnenje šteje! Slovensko gospodarstvo potrebuje vaše sodelovanje, da skupaj prepoznamo ključne potrebe, izzive in priložnosti za uvajanje umetne inteligence in visokozmogljivih računalnikov.  
 
Vaši odgovori bodo ključni za oblikovanje koncepta in zmogljivosti Tovarne umetne inteligence ter pripravo načrta delovanja superračunalnika v prijavi na razpis, prilagojenega potrebam gospodarstva ter za razvoj podpornih ukrepov, ki bodo krepili konkurenčnost slovenskih podjetij in pospešili razvoj IKT sektorja. 
 
Analiza potreb poteka v okviru delovne skupine Vlade RS za spremljanje in svetovanje pri prijavi na razpis skupnega podjetja EuroHPC za superračunalnik s tovarno umetne inteligence, ki usmerja priprave in nudi strokovno podporo pri prijavi na evropski razpis v kateri sodelujejo ključni deležniki, kot so: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Univerze v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici, IZUM, Institut Jožef Stefan, Slovenski tehnološki forum, Tehnološki park Ljubljana, SLING, ARNES ter Gospodarska zbornica Slovenije z Združenjem za informatiko in telekomunikacije, pobudo AI4SI in SRIP GoDigital, ki predstavljajo glas uporabnikov in razvijalcev rešitev in storitev umetne inteligence. 

 
Izpolnite kratko anketo in prispevajte k: 
Prepoznavanju izzivov in potreb pri uvajanju umetne inteligence. 
Oblikovanju podpornih ukrepov za rast in konkurenčnost podjetij. 
pripravi zmagovalne prijave na razpis za superračunalnik, ki bo Sloveniji omogočal hitrejši razvoj inovativnih globalno konkurenčnih produktov in storitev . 

Anketa vam bo vzela le nekaj minut, vaš prispevek pa bo bistven za oblikovanje načrta delovanja Tovarne umetne inteligence, ki bo gradila na potrebah slovenskega gospodarstva. Skupaj lahko soustvarimo temelje za bolj konkurenčno in inovativno Slovenijo. 

Izpolnite anketo tukaj>>

Hvala, ker soustvarjate prihodnost slovenskega AI ekosistema! 
Gospodarska zbornica Slovenije ZIT, AI4SI, SRIP GoDigital

Na projektu Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) smo pripravili vrsto novih izročkov, ki so namenjeni spodbujanju izobraževanja in usposabljanja na področju umetne inteligence po vsej Evropi. Cilj teh obsežnih gradiv je premostiti vrzeli v znanju in spretnostih na področju umetne inteligence in na področju nadgradnje znanja in prekvalifikacije posameznikov za vloge, povezane z umetno inteligenco, podpreti ponudnike izobraževanj, predstavnike izvršne oblasti (npr. ministrstva,…), vodje v industriji in predstavnike inštitucij znanja.

ARISA učni načrti in programi

Najnovejši izročki projekta ARISA, ki so namenjeni izobraževanjem na področju umetne inteligence, so uporabna orodja z namenom, da odpravijo vrzeli v znanju in spretnostih na področju umetne inteligence v Evropi:

·       Ključni učni načrti ali kompetenčni modeli

Ključni učni načrti (D4.2 Core Curricula) predstavljajo praktičen vodič za oblikovanje in strukturiranje izobraževalnih programov ter so prilagojeni potrebam delovnih mest, ki so povezani z umetno inteligenco. Zajema tako tehnične profile, kot so podatkovni analitik, podatkovni znanstvenik, inženir strojnega učenja in inženir NLP, kot tudi ne-tehnične profile, kot so oblikovalci politik, svetovalci za UI in odločevalci.

Izroček je usklajen z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF) in ponuja temelje, ki podpirajo doslednost, kakovost in prilagodljivost izobraževanj na področju umetne inteligence v različnih evropskih okoljih.

·       Izobraževalna gradiva za učne programe

Izobraževalna gradiva (D4.3 Learning Programmes and Materials) dopolnjuje učne načrte, saj ponuja zaokrožene vsebine, ki so prilagojene posebnim potrebam opredeljenih profilov. Vsebujejo podrobna navodila, praktične primere in “hands-on” aktivnosti. Vsebine so zasnovani tako, da učeče opolnomočijo, da postanejo uspešni v vlogah, ki jih poganja umetna inteligenca.

Glavni fokus gradiv je opremiti učeče s tehničnimi, etičnimi in vodstvenimi spretnostmi, ki so potrebne za odgovorno spodbujanje inovacij, in spodbuditi nove generacije strokovnjakov, da so snovalci produktov in storitev, ki jih poganja umetna inteligenca.

Temelji, ki slonijo na raziskavah

Oba izročka temeljita na zbirki učnih izidov ARISA (D4.1 Collection of Learning Outcomes), v katerih so opisani izbrani izobraževalni profili, ki smo jih zapisali v ARISA poročilu o analizi potreb. V zbirki so opredeljene ključne učne enote, ki tvorijo hrbtenico učnih načrtov in zagotavljajo usklajenost z zahtevami industrije in nastajajočimi trendi.

ARISA je izdala tudi izročke, ki dopolnjujejo ta gradiva in lahko izboljšajo izobraževanja na področju umetne inteligence:

·       Pregled evropskega programa mobilnosti (D4.6 European Mobility Programme): v izročku so predstavljene obstoječe možnosti za mobilnosti na področju UI izobraževanj v EU. Naštete možnosti lahko institucijam pomagajo pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja in izmenjave znanja.

·       Seznam praktičnih načinov za učenje (D4.4 Work-based Learning Component): spoznajte smernice za vključevanje praktičnih izkušenj v programe usposabljanj za umetno inteligenco in zagotovite, da učeči poleg teoretičnega znanja pridobijo tudi praktično strokovno znanje.

Zakaj so ti izročki pomembni?

Umetna inteligenca spreminja panoge in povpraševanje po usposobljenih strokovnjakih še nikoli ni bilo tako veliko. Izročki ARISA bodo organizacijam omogočili, da se odzovejo na to povpraševanje, saj zagotavljajo visoko kakovostna, prilagodljiva ogrodja in gradiva, ki odražajo sedanje in prihodnje potrebe.

Ne glede na to, ali ste ponudnik izobraževanja, ki pripravlja izobraževanja o umetni inteligenci, oblikovalec politik, ki oblikuje strategije usposabljanja, ali vodja industrije, ki želi preusposobiti svoje zaposlene, vam ti izročki ponujajo uporabna spoznanja in praktična orodja za doseganje učinkovitih rezultatov.

Izročke si lahko pogledate in prenesete na spletni strani projekta ARISA:

D4.1 Collection of Learning Outcomes

D4.2 Core Curricula

D4.3 Learning Programmes and Materials

D4.4 Work-based Learning Component

D4.6 European Mobility Programme

Za več informacij o projektu ARISA in vseh izročkih se lahko obrnete na mateja.baebler@gzs.si.

Informacije o projektu

Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) je štiriletni mednarodni projekt, financiran v okviru EU programa Erasmus+. S svojimi aktivnostmi in izročki bo pospešil izpopolnjevanje in prekvalificiranje zaposlenih, iskalcev zaposlitve, vodij podjetij in oblikovalcev politik v poklice, povezane z umetno inteligenco, da bi Evropo pripravili za nove poslovne priložnosti.

Seznam partnerjev:

Nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta 2024 je prejelo podjetje INEA d.o.o. v sodelovanju s Plastiko Skaza d.o.o. za projekt »Vizualna kontrola ohišij števcev z uporabo umetne inteligence«. Komisija je zmagovalni projekt izbrala na podlagi napredne uporabe umetne inteligence, kjer so med drugim ključno vlogo igrali inovativnost, upoštevanje načel trajnosti ter merljiv vpliv na konkurenčnost in uspešnost celotnega projekta.

Finalista za nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta sta bila poleg zmagovalca še: 

CREAPLUS d.o.o. v sodelovanju z Belinka Perkemija d.o.o. za projekt »Odkrivanje anomalij in izboljšanje nadzora kakovosti proizvodne linije s pomočjo umetne inteligence«
ELES do.o. v sodelovanju z UM FERI za projekt »VegeLine – Uvedba upravljanja z vegetacijo«.
Posebno priznanje za uporabo generativne umetne inteligence je prejelo podjetje PC7 d.o.o. – PandaChat.
Posebno priznanje za prispevek k trajnostnemu razvoju s pomočjo umetne inteligence je prejel tudi projekt VegeLine – Uvedba upravljanja z vegetacijo, podjetja ELES d.o.o.

Nagrado GoDigital je GZS – Združenje za informatiko in telekomunikacije letos podelilo že tretjič. Nagrada spodbuja razvoj kakovostnih digitalnih projektov ter krepi zavedanje o prednostih digitalnih rešitev, obenem pa poudarja, da v Sloveniji nastajajo vrhunski projekti in si IKT podjetja zaslužijo priznanje za svoje dosežke.

FOTOGALERIJA Z DOGODKA SE NAHAJA TUKAJ>>

Uporaba umetne inteligence (UI) v gospodarstvu je hkrati evolucijska in revolucionarna, saj prinaša tako postopne izboljšave kot tudi prelomne spremembe. Kljub številnim primerom dobre prakse Slovenija pri digitalizaciji in digitalnih kompetencah zaostaja za evropskim povprečjem, zato je tu nujen pospešek, se je strinjalo prek 400 udeležencev največje neodvisne poslovne konference s področja digitalizacije v Sloveniji. Med nujnimi ukrepi so predlagali uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Konferenco GoDigital 2024 je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Združenjem za informatiko in telekomunikacije (ZIT), strateško razvojnim inovacijskim partnerstvom SRIP GoDigital, in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. Podeljena je bila tudi nagrada GoDigital za najboljši digitalni projekt leta 2024, ki ga je prejelo podjetje INEA d.o.o. v sodelovanju s Plastiko skaza za projekt »Vizualna kontrola ohišij števcev z uporabo umetne inteligence«.

»Digitalizacija in umetna inteligenca predstavljata ne le tehnološko, ampak celovito družbeno in gospodarsko preobrazbo, ki spreminja delovna mesta, poslovne modele in družbo kot celoto. Naša odgovornost je, da skozi to preobrazbo ohranimo ravnovesje – izkoristimo prednosti produktivnosti in avtomatizacije ter hkrati ustvarjamo nova delovna mesta in spodbujamo etičen razvoj tehnologij,« je bil uvodoma jasen predsednik GZS Tibor Šimonka, ob tem pa spomnil na letošnje poročilo o digitalnem desetletju, v katerem je Evropska komisija opozorila na nizko stopnjo digitalizacije v MSP ter nizke digitalne kompetence, vključno z velikim pomanjkanjem IKT strokovnjakov v Sloveniji. Zaostajanje mladih za mednarodnim povprečjem na področju računalniškega mišljenja je pokazala tudi prejšnji teden predstavljena Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS pri učencih in učenkah 8. razredov. »To je jasen znak, da moramo ukrepati danes, če želimo, da bodo naši mladi lahko enakovredno tekmovali z vrstniki iz digitalno bolj naprednih držav,« je dejal in dodal, da je GZS področje digitalizacije postavila med svoje prednostne naloge, ker se zaveda, da brez digitalizacije ne bo zelenega prehoda in brez ustreznih kompetenc s področja IKT slovenska podjetja težko konkurirajo najbolj razvitim, uvajanje umetne inteligence pa je za podjetja izjemno pomembna, saj prinaša številne koristi, ki prispevajo k njihovi produktivnosti, konkurenčnosti in dvigu inovativnosti.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pogovoru z direktorjem ZIT mag. Nenadom Šutanovcem izpostavila, da predstavlja umetna inteligenca neke vrste revolucijo, ki bo predvsem pohitrila vse procese v raziskavah, proizvodnji. Lahko naredi veliko dobrega, a tudi veliko slabega. Zato pozdravlja, da Evropa kot prva na svetu z Aktom o umetni inteligenci (UI) uvaja regulacijo tega področja. Spregovorila je o zaostajanju Slovenije na področju digitalizacije. »Slovenija je na 25. mestu v EU po številu IKT strokovnjakov. Smo torej predpredzadnji v EU,« je navedla in dodala, da »če mislimo, da bomo lahko šele po srednjih šolah usmerili v IKT le tiste, ki jih to zanima, in bomo imeli dovolj tega kadra, se zelo motimo.« Kritična je bila do tega, da v Sloveniji še vedno v osnovnih in srednjih šolah ni obveznega predmeta računalništva in informatike, saj je »digitalna pismenost danes nekaj takega kot znati brati in pisati.« Od septembra letos je Slovenija celo edina država v EU, ki takšnega obveznega predmeta nima. Po prepričanju predsednice republike zaostajamo s programi, ki se niso prilagodili sodobnemu svetu, 20-30 let. Zagovarja obvezno uvedbo navedenih vsebin od petega razreda osnovne šole dalje ter skozi celo srednjo šolo. »Če ne bomo spremenili šolstva, je to odgovornost politike,« je bila jasna in dodala, da že zadnjih 15 let manjka strategij, vizij, kam hočemo in kaj je treba narediti, da bi tja prišli. Da bi lahko imeli socialno državo, rabimo močno gospodarstvo. Brez modernih tehnologij ne bo šlo, tudi ne brez sodobnega šolstva. Pirc Musar verjame, da je umetna inteligenca promotor in gonilo razvoja. »Se pa moramo zavedati, da je na mnogih segmentih gospa, ki večino časa halucinira. V bistvu ni ne umetna, ne inteligenca. Za njo stoji človek … UI bo zato vedno le toliko etična, kot bodo etični tisti, ki jo gradijo,« je bila jasna in dodala, da morajo zato v ekipah biti multidisciplinarni strokovnjaki. Vse to bo dalo rezultat, da bo UI lahko korektna, poštena, ne pa bo pristranska.

Okrogla miza: Umetna inteligenca v poslovanju: evolucija ali revolucija?

Na okrogli mizi o vprašanju, ali gre pri uporabi umetne inteligence v poslovanju za revolucijo ali evolucijo, so svoja razmišljanja predstavili generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž ter izvršni direktor področja za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke pri Zavarovalnici Triglav Gregor Kovačič.

UI pomeni revolucijo v tem, kako inoviramo, kako tekmujemo na globalnem trgu, meni Vesna Nahtigal. Izpostavila je potrebo po še intenzivnejšem sodelovanju vseh deležnikov. Letno v Sloveniji izobrazimo 2.500 IKT strokovnjakov, pri čemer bi jih rabili 6.000. Potrebno bo čim prej uvesti digitalne kompetence in računalniško mišljenje v vseh ravneh izobraževanja, prilagajati pa tudi modele izobraževanj v podjetjih, recimo s pomočjo mikrodokazil. Hkrati pričakuje čimprejšnjo ustanovitev kompetenčnega centra za UI.

Matevž Frangež, se je strinjal, da UI predstavlja revolucijo. Ni časa za evolutivno razmišljanje, saj gre za nekaj, kar prihaja od zunaj in je le vprašanje, koliko smo na to pripravljeni. Kritičen je bil do premajhnega razumevanja v Sloveniji, da gre za tehnološke spremembe, pri čemer je UI eden glavnih pogonov, kar pa bo odločalo o jutrišnjih zmagovalcih. »Nismo še ozavestili nujnosti, kako močno se moramo kot družba spremeniti, da ostanemo v koraku s časom,« je dejal in dodal, da je treba razumeti, da živimo v enem najbolj prelomnih trenutkov v človeški zgodovini. Sicer si je treba pustiti čas za premislek, nedopustno pa je, da smo počasni tudi pri implementaciji.

»Neizpodbitno dejstvo je, da je UI tukaj in spreminja gospodarstvo. Odločiti se moramo le, ali bomo mi usmerjali prihodnost ali bodo to storili algoritmi,« pravi prof. dr. Matej Černe. Ključno je po njegovem prepričanju izobraževanje in usposabljanje ljudi, saj kar 70 odstotkov zaposlenih po svetu UI še sploh ne uporablja. Meni, da ni bojazni, da bi UI zamenjala ljudi, se pa bodo delovni procesi spreminjali.

Po besedah Mitje Trampuža 25 % podjetij na svetu na področju UI nič ne dela, 50 % jih nekaj poskuša narediti. Le četrtina ustvarja s pomočjo UI dodano vrednost, vendar je zgolj 4 % podjetij uspel preboj. Zagovarja, da je UI zelo koristno uporabiti. Navedel je tudi pravilo 10-20-70, pri čemer je 10 % namenjeno algoritmom UI, 20 % tehnologiji in podatkom. Ostalih 70 % pomeni procese in ljudi. Zmagovalna podjetja so tista, ki vlagajo v procese in predvsem v ljudi.

Gregor Kovačič je na primeru zavarovalnice prikazal, da gre v njihovem primeru za evolucijsko revolucijo. Medtem ko so pri nekaterih procesih, kot npr. odgovarjanje na interna vprašanja zastopnikov, postali »evolucijsko hitrejši«, pri drugih procesih pa celo revolucionarni (npr. pri evalvacija vhodnih klicev v klicnem centru, kjer lahko z uvedbo UI vsakodnevno nadzorniki prejmejo konkretno analizo teh klicev). Zato meni, da se »UI ponekod pojavi kot ‘game changer’«. Izzive vidi v znanju, regulativnem delu, kaj se sme in kaj ne, ter kulturi – sprejemanja učenja, želji po sodelovanju, sprejemanju sprememb na vseh področjih in spoznanju, da je dovoljeno narediti tudi napako, da lahko podžgemo inovacijski proces.  

FOTOGALERIJA Z DOGODKA SE NAHAJA TUKAJ >>

V najnovejšem poročilu si lahko preberete, na kakšne načine organizacije v večjem obsegu izkoriščajo vrednosti umetne inteligence.

Mckinsey na več področjih pripravlja ankete, na katere odgovarjajo podjetja s celega sveta. S pospešenim uvajanjem generativne umetne inteligence so anketiranci tokrat poročali o merljivih koristih in povečanem zmanjšanju tveganja netočnosti. 

Konferenca GoDigital je največja neodvisna poslovna konferenca na področju digitalizacije v Sloveniji. Kot vedno vas vabimo na Brdo pri Kranju.

Gostila bo tako domače kot tuje strokovnjake. Rdeča nit konference GoDigital 2024 – Revolucija umetne inteligence.

Letošnja rdeča nit konference je "Revolucija umetne inteligence". Na njej bomo raziskovali širok spekter uporabe umetne inteligence (UI), ki presega popularne aplikacije, kot je Chat GPT. UI vključuje številne koncepte, kot so strojno učenje, globoko učenje, računalniški vid, obdelava naravnega jezika, avtonomni sistemi, digitalni dvojčki in podobno. Podjetjem prinaša številne koristi, vključno z avtomatizacijo procesov, ki povečuje učinkovitost in zmanjšuje stroške, analizo podatkov, ki omogoča globlje vpoglede in hitrejše odločanje, optimizacijo poslovnih operacij in ustvarjanje personaliziranih izkušenj za stranke.Umetna inteligenca se uporablja v različnih panogah, kot so zdravstvo, finance, proizvodnja, transport in trgovina. Njen vpliv na produktivnost, inovativnost in konkurenčnost je neizmeren, saj omogoča razvoj novih izdelkov in storitev ter izboljšuje obstoječe poslovne modele.

Na konferenci bodo strokovnjaki delili svoje znanje in izkušnje, kako lahko organizacije izkoristijo te priložnosti in se pripravijo na prihodnost, ki jo oblikuje UI.

Bodite v koraku s časom – udeležite se konference GoDigital 2024.

Na konferenci bomo podelili tudi nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta.

Na konferenci, ki je namenjena poslovnim in digitalnim odločevalcem, pričakujemo preko 400 udeležencev, tako z zasebnega kot javnega sektorja - tako s strani organizacij, ki so uporabniki informacijskih rešitev kot tudi predstavnikov IKT sektorja.

9:30 Otvoritev konference

9:35 Uvodni nagovor, Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije

9:40 Pogovor s predsednico Republike Slovenije, Natašo Pirc Musar

09:55 Keynote: Living the Br(AI)ve New World, Adel Abusara, Director at PwC South East Europe

10:20 (R)evolution is my solution, Iz perspektive kreativca, oblikovalca, pisca, igralca Marka Miladinovića

10:25 Stanje in priložnosti umetne inteligence v Sloveniji, Profesor dr. Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta

10:35 Okrogla miza: Umetna inteligenca v poslovanju: evolucija ali revolucija?

Umetna inteligenca izjemno hitro spreminja poslovni svet in načine dela, poganja inovacije, konkurenčnost ter omogoča sprejemanje pravih odločitev. Ali podjetja v Sloveniji v tem vidijo priložnost, da pospešijo svojo produktivnost in konkurenčnost. Kaj to pomeni za zaposlene in kako se spreminjajo delovna mesta ? Kaj moramo in kaj lahko storimo v poslovnem ekosistemu, da to priložnost izkoristimo in v pospešimo med vodilne države EU na tem področju ? O tem se bomo pogovarjali na okrogli mizi z zanimivimi sogovorniki iz gospodarstva in ključnih deležnikov.

• Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS
• Matevž Frangež, državni sekretar MGTŠ
• prof. dr. Matej Černe, EF UL
• Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI
• Gregor Kovačič, izvršni direktor področja za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke pri Zavarovalnici Triglav

11:20 Odmor

11:40 Podelitev nagrade GoDigital - za najboljši digitalni projekt leta

12:10 UI, nova najboljša človekova prijateljica, Dr. Uroš Ocepek, učitelj Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje

12:25 Primer dobre prakse: “The Industrial Metaverse – is here to stay” , Leonhard Muigg , Business Development Digital Enterprise / Industrie 4.0

12:45 Keynote: Organizacija prihodnosti: Z umetno inteligenco do novih poslovnih priložnosti in mednarodnega uspeha, Mark Boris Andrijanič, podpredsednik Kumo.AI

13:00 Zaključek

13:05 Kosilo z druženjem, mreženjem

Več o govorcih si lahko preberete na uradni strani konference GoDigital https://godigital.gzs.si/program

                            PRIJAVA NA KONFERENCO

Celoten intervju si lahko preberete na sletni strani revije Glas gospodarstva, tukaj.

Na spletnem seminarju smo na začetku predstavili širši pogled na Akt o umetni inteligenci, ki temelji na štirih stopnjah tveganja in predstavili zahteve, ki jih morajo sistemi umetne inteligence izpolnjevati. Predstavili smo postopek implementacije na ravni Slovenije in kakšna bo vloga nacionalnih organov pri izvajanju zakonodaje. Izvedeli smo, katera so tista podjetja, ki morajo izpolnjevati strožje standarde in kakšne sankcije jih čakajo ob neskladnosti. Ključno je vedeti, kateri sistemi umetne inteligence sploh spadajo pod to zakonodajo. V zaključku smo na praktičnem primeru pokazali, kako se pripraviti na skladnost z Aktom.  

Uvod v Akt o umetni inteligenci (predavanje je v angleščini)

G. Julien Chasserieau dela kot pomočnik direktorja za politiko umetne inteligence in podatkov pri DIGITALEUROPE. Analizira zakone s področja umetne inteligence in podatkovne ekonomije ter vodi podporne projekte digitalno industrijo v Bruslju. Od leta 2019 se ukvarja s politiko umetne inteligence, zlasti z evropskim Aktom o umetni inteligenci, pa tudi s širšimi vprašanji upravljanja umetne inteligence, standardizacije in odgovornosti.

DIGITALEUROPE je največje tehnološko združenje na evropski ravni, ki zastopa 40 nacionalnih združenj in 110 velikih podjetij. Združenje sodeluje s svojimi člani, podjetji in nacionalnimi združenji ter institucijami EU in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovili čim bolj nemoteno izvajanje različnih aktov, ki zadevajo digitalni sektor, za vsa podjetja, ki razvijajo in uvajajo takšne izdelke in storitve.

Implementacija Akta o umetni inteligenci v Sloveniji

Do 2. 8. 2025 morajo države članice akt implementirati v nacionalne pravne rede. V predavanju je ga. Darja Petric Štrbenk predstavila aktivnosti Slovenije v naslednjih mesecih (npr. imenovati različne organe, določiti, kdo bo vodil register visoko tveganih sistemov UI ter pravila o kaznih in drugih izvršilnih ukrepih). Predstavila je tudi Pakt za umetno inteligenco, ki ga vodi Evropska komisija z namenom, pridobiti prostovoljno zavezo industrije za predčasno izpolnitev obveznosti iz Akta o umetni inteligenci. Sklepno je omenila še obveznost izvedbe učinka na temeljne pravice za visokotvegane sisteme UI (koga ta obveznost zavezuje, kaj to oceno sestavlja).

Akt o umetni inteligenci: Ključne obveznosti podjetij v prehodnem obdobju

Evropska Regulativa o umetni inteligenci prinaša vrsto različnih obveznosti za razvijalce in uporabnike sistemov umetne inteligence, ki bodo za zagotovitev skladnosti terjale prilagoditve ne le specifičnih orodij, temveč predvsem načina upravljanja razvoja in uporabe novih tehnologij. Večina obveznosti bo stopila v veljavo 2. 8. 2026, nekatere pa že 2. 2. 2025. G. Gregor Strojin je v svojem predavanju predstavil ključne korake priprave podjetij v prehodnem obdobju (npr. identifikacija in klasifikacija UI sistemov za oceno njihove skladnosti, ocena morebitnih vrzeli, razvoj in implementacija ustreznih upravljavskih okvirjev ter zagotovitev UI pismenosti).

Predstavitev dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci ponudnika UI rešitev

Na predavanju je g. Boštjan Kožuh predstavlil, kako se je podjetje BE-terna lotilo razumevanja in uvajanja principov odgovorne in varne uporabe umetne inteligence, ki izhajajo iz Akta o umetni inteligenci, pa tudi drugih regulatornih, etičnih in organizacijskih okvirov.

Predstavitev dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci uporabnika UI rešitev

Predavanje bo predstavilo osnovne koncepta in zahteve Akta o UI ter izzive, ki jih slednji prinaša v prakso. Predstavil bo aktivnosti, ki jih NLB d.d. izvaja za pripravo na skladnost z aktom.

Skupaj s SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje) vas vabimo na izobraževanje "Skrbnik za upravljanje umetne inteligence – AI Manager", s pričetkom 21. 10. 2024. Ob prijavi lahko koristite kupon za 10 % popust s kodo ZIT10 (z veljavnostjo do 31. 12. 2025). Več o izobraževanju si lahko preberete tukaj. 

Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo predvidoma ta mesec objavilo razpis za vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco. 

V glasilu Gospodarske zbornice Slovenija Glas gospodarstva je izšel članek, v katerem je o centru podal svoje mnenje tudi predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž.

»Uspešnost uvajanja umetne inteligence v podjetja je v pretežni meri odvisna od usposobljenosti ljudi in pripravljenosti procesov, da uporabljajo umetno inteligenco. In nikakor ne potrebujemo še enega razvojno-eksperimentalnega laboratorija za umetno inteligenco, saj jih imamo v naši akademski in raziskovalni domeni že dovolj. Če bo kompetenčni center pravilno zastavljen in ga bodo vodili izkušeni in kompetentni ljudje s podjetniško miselnostjo, ima potencial, da slovenskemu gospodarstvu da pospešek.«

Vabljeni, da si celoten članek preberete na tej povezavi.  

Sredi poletja je v Evropski uniji stopil v veljavo Akt o umetni inteligenci. Ključno vodilo pri pripravi Akta je bilo zagotoviti, da sistemi umetne inteligence postanejo varni, nediskriminatorni, da bodo dvigali zaupanje pri končnih uporabnikih in ne bodo povzročali škode. Akt bo spremenil način, kako delujejo sistemi umetne inteligence in bo imel pomembne posledice za vsako podjetje, ki jih uporablja. Glavne določbe Akta bodo stopile v veljavo 2. avgusta 2026, nekatere prepovedi pa bodo stopile v veljavo že prej.    

Na spletnem seminarju bomo na začetku predstavili širši pogled na Akt o umetni inteligenci, ki temelji na štirih stopnjah tveganja in predstavili zahteve, ki jih morajo sistemi umetne inteligence izpolnjevati. Predstavili bomo postopek implementacije na ravni Slovenije in kakšna bo vloga nacionalnih organov pri izvajanju zakonodaje. Izvedeli boste, katera so tista podjetja, ki bodo morala izpolnjevati strožje standarde in kakšne sankcije jih čakajo ob neskladnosti. Ključno bo vedeti, kateri sistemi umetne inteligence sploh spadajo pod to zakonodajo. V zaključku vam bomo na praktičnem primeru pokazali, kako se pripraviti na skladnost z Aktom.  

Spletni seminar je namenjen vsem, ki v podjetju že uporabljate sisteme umetne inteligence ali se s tem še spogledujete. Ne zamudite priložnosti, da se pripravite na prihodnost, ki jo oblikuje umetna inteligenca in nova zakonodaja! Bodite z nami 8. 10. 2024!

Spletni seminar je brezplačen, nanj se je potrebno le prijaviti.

Agenda:

13.00 – 13.10  Uvodni pozdrav, Mateja Baebler, predstavnica AI4SI
13.10 – 13.25  Uvod v Akt o umetni inteligenci (predavanje bo v angleščini), Julien Chasserieau, Associate Policy Director, DIGITALEUROPE
13.25 – 13.40 Implementacija Akta o umetni inteligenci v Sloveniji, Darja Petric Štrbenk, Sekretarka, Služba za pravne in zakonodajne zadeve, Ministrstvo za digitalno preobrazbo
13.40 – 13.55 Akt o umetni inteligenci: Ključne obveznosti podjetij v prehodnem obdobju, Gregor Strojin, Lokalni partner, Odvetniška pisarna Deloitte Legal Reff – podružnica v Sloveniji
13.55 – 14.10 Predstavitev prve dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci ponudnika UI rešitev, Boštjan Kožuh, BE-terna d.o.o.
14.10 – 14.25 Predstavitev druge dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci uporabnika UI rešitev, Samo Zorc, NLB d.d.
14.25 – 14.55 Vroči stol + Q&A

Več o predavanjih:

Uvod v Akt o umetni inteligenci (predavanje bo v angleščini)

G. Julien Chasserieau dela kot pomočnik direktorja za politiko umetne inteligence in podatkov pri DIGITALEUROPE. Analizira zakone s področja umetne inteligence in podatkovne ekonomije ter vodi podporne projekte digitalno industrijo v Bruslju. Od leta 2019 se ukvarja s politiko umetne inteligence, zlasti z evropskim Aktom o umetni inteligenci, pa tudi s širšimi vprašanji upravljanja umetne inteligence, standardizacije in odgovornosti. Julien je magistriral iz evropske politike na College of Europe ter magistriral in diplomiral iz evropskih in francoskih zadev na Sciences Po v Bordeauxu. Mednarodne odnose je študiral tudi na univerzi v Malmöju, Švedska.

DIGITALEUROPE je največje tehnološko združenje na evropski ravni, ki zastopa 40 nacionalnih združenj in 110 velikih podjetij. Združenje sodeluje s svojimi člani, podjetji in nacionalnimi združenji ter institucijami EU in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovili čim bolj nemoteno izvajanje različnih aktov, ki zadevajo digitalni sektor, za vsa podjetja, ki razvijajo in uvajajo takšne izdelke in storitve.

Implementacija Akta o umetni inteligenci v Sloveniji

Do 2. 8. 2025 morajo države članice akt implementirati v nacionalne pravne rede. V predavanju bo ga. Darja Petric Štrbenk predstavila aktivnosti Slovenije v naslednjih mesecih (npr. imenovati različne organe, določiti, kdo bo vodil register visoko tveganih sistemov UI ter pravila o kaznih in drugih izvršilnih ukrepih). Predstavila bo tudi Pakt za umetno inteligenco, ki ga vodi Evropska komisija z namenom, pridobiti prostovoljno zavezo industrije za predčasno izpolnitev obveznosti iz Akta o umetni inteligenci. Sklepno bo omenila še obveznost izvedbe učinka na temeljne pravice za visokotvegane sisteme UI (koga ta obveznost zavezuje, kaj to oceno sestavlja).

Ga. Darja Petric Štrbenk je zaposlena na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, v Službi za pravne in zakonodajne zadeve, in je med drugim zadolžena za pripravo zakona, s katerim bo Slovenija v nacionalni pravni red implementirala Akt o umetni inteligenci. Predavateljica je na ministrstvu zaposlena od januarja 2023, pred tem pa je bila več kot deset let zaposlena na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Akt o umetni inteligenci: Ključne obveznosti podjetij v prehodnem obdobju

Evropska Regulativa o umetni inteligenci prinaša vrsto različnih obveznosti za razvijalce in uporabnike sistemov umetne inteligence, ki bodo za zagotovitev skladnosti terjale prilagoditve ne le specifičnih orodij, temveč predvsem načina upravljanja razvoja in uporabe novih tehnologij. Večina obveznosti bo stopila v veljavo 2. 8. 2026, nekatere pa že 2. 2. 2025. G. Gregor Strojin bo v svojem predavanju predstavil ključne korake priprave podjetij v prehodnem obdobju (npr. identifikacija in klasifikacija UI sistemov za oceno njihove skladnosti, ocena morebitnih vrzeli, razvoj in implementacija ustreznih upravljavskih okvirjev ter zagotovitev UI pismenosti).

Gregor Strojin je lokalni partner v slovenski odvetniški pisarni Deloitte Legal Reff in vodi center odličnosti za regulacijo umetne inteligence Deloitte Legal Central Europe, ki se osredotoča predvsem na skladnost in upravljanje UI. Ima več kot 20 let izkušenj na stičišču tehnologije, informacij in prava s teoretičnega, praktičnega in političnega vidika, še posebej pa pri razvoju pravnega okvira UI v Evropi. Gregor je bil predsednik in podpredsednik Ad hoc odbora za umetno inteligenco pri Svetu Evrope (CAHAI), ki je pripravil nedavno podpisano Okvirno konvencijo o umetni inteligenci. Poleg tega je sodeloval tudi pri razvoju Regulative EU o umetni inteligenci ter drugih vplivnih okvirov upravljanja umetne inteligence, kot so načela UNESCO o umetni inteligenci in etična listina CEPEJ za uporabo umetne inteligence v pravosodju. Vodil je tudi uspešne projekte transformacije in upravljanja, predvsem na področju upravljanja znanja in avtomatizacije procesov.

Predstavitev dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci ponudnika UI rešitev

Na predavanju bo predstavljeno, kako se je podjetje BE-terna lotilo razumevanja in uvajanja principov odgovorne in varne uporabe umetne inteligence, ki izhajajo iz EU Akta o umetni inteligenci, pa tudi drugih regulatornih, etičnih in organizacijskih okvirov.

Boštjan Kožuh je svetovalec za uporabo in implementacijo umetne inteligence s prek 20-letnimi izkušnjami. Svoj prvi projekt na temo umetne inteligence je predstavil že leta 2005 na Dnevih slovenske informatike, nato pa svoje znanje nadgrajeval v podjetjih Adacta (sedaj BE-terna) in SAS ter na univerzi MIT in drugih uglednih institucijah. Redno sodeluje na konferencah doma in v tujini, kjer se osredotoča na praktične rešitve za strateško in odgovorno uporabo umetne inteligence.

S podjetjem BE-terna sodeluje pri razvoju koncepta odgovorne uporabe umetne inteligence, kar vključuje ustrezno prilagajanje Aktu o umetni inteligenci v okviru uporabe in razvoja rešitev ter razvijanja ustreznih znanj.

Predstavitev dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci uporabnika UI rešitev

Predavanje bo predstavilo osnovne koncepta in zahteve Akta o UI ter izzive, ki jih slednji prinaša v prakso. Predstavil bo aktivnosti, ki jih NLB d.d. izvaja za pripravo na skladnost z aktom.

Samo Zorc je zaposlen v NLB d.d., kjer je odgovoren za upravljanje umetne inteligence. Bil je višji uradnik za politiko UI v slovenski vladi, kjer je pomembno sooblikoval slovenski pristop k UI na nacionalni in mednarodni ravni. Sodeloval je pri pripravi več nacionalnih strateških dokumentov, predvsem slovenske strategije informacijske družbe - si2010 (2008) in vodil pripravo nacionalnega programa za umetno inteligenco - NpUI (2021). Vodil je slovenske aktivnosti pri pogajanjih o aktu EU o umetni inteligenci in sodeloval pri strateškem načrtovanju EU o umetni inteligenci, povezanem z usklajenim načrtom EU o umetni inteligenci. Dejaven je pri dejavnostih standardizacije IKT v okviru večstranske platforme EU za IKT in vodi tehnični odbor za UI pri nacionalnem organu za standardizacijo SIST. Slovenijo je zastopal v mednarodnih organizacijah, kot so Artificial Intelligence Governance (AIGO) pri OECD, kjer je opravljal funkcijo podpredsednika, Committee on Artificial Intelligence (CAI) pri Svetu Evrope in Global partnership for AI - GPAI.

Preden se je pridružil vladi, je delal kot raziskovalec in v podjetjih za programsko inženirstvo v Sloveniji in ZDA.

V današnjem tehnološkem okolju, ki se vsakodnevno razvija, preplet umetne inteligence (UI) in učenja revolucionarno spreminjata način pridobivanja in uporabe znanja.

Skupaj s partnerji na projektu Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) vas vabimo, da se 19. septembra 2024 ob 16.00 pridružite interaktivni spletni razpravi, na kateri bodo obravnavane teme, kot so:

•         vključevanje umetne inteligence v različna učna okolja,
•         strategije za spodbujanje znanja o umetni inteligenci,
•         etični vidiki pri uvajanju umetne inteligence,
•         vloga umetne inteligence pri prilagojenem učenju in
•         razvoj ključnih veščin za delovno silo prihodnosti.

Na razpravi bodo sodelovali partnerji s projekta ARISA.

Dnevni red:

- 16.00 – 16.05: Uvodni pozdrav, Loredana Bucseneanu, DIGITAL SME
- 16.05 – 16.30: Vroči stol: Kako bo uporaba umetne inteligence izboljšala učenja in ne nadomestila, Daniel Burgos, Universidad Internacional de La Rioja; Paul Aertsen, Global Knowledge in Magí Lluch-Ariet, EIT Health.
- 16.30: 16.55: Najboljše prakse in orodja, ki podpirajo vključevanje umetne inteligence v učno okolje (interaktivna razprava v spletnem okolju Miro)
- 16.55 – 17.00: Zaključek spletnega dogodka

Registracija na spletni seminar tukaj.

Pridružite se na dogodku in izmenjajte prakse, s katerimi lahko inštitucije znanja in organizacije podprejo vseživljenjsko učenje in se prilagodijo svetu, ki ga poganja umetna inteligenca!

Za dodatne informacije o projektu ARISA smo vam na voljo na ai4si@gzs.si.

European AI Awards 2024!

European AI forum, katerega ustanovni član je iniciativa AI4SI, vabi podjetja, investicijske sklade, organizacije, raziskovalce in strokovnjake za umetno inteligenco v Evropi, da se prijavijo na razpis European AI Awards 2024! Ta vseevropska pobuda bo nagradila najboljše akterje v evropskem ekosistemu.

Časovnica

Rok za prijavo: 31. 10. 2024

Razglasitev zmagovalcev: 4. 12. 2024

Kategorije

AI Investor: Za vlagatelje, ki so na trgu umetne inteligence izvedli pomembno zbiranje sredstev ali transakcije.

AI Business: Za podjetja in zagonska podjetja, ki so na izjemen način uspešno uvedla produkte in storitve umetne inteligence.

Spinoff & Applied AI Science: Za tiste, ki so komercializirali odkritja na področju UI ali ustvarili odcepljena podjetja na podlagi akademskih raziskav.

AI Ecosystem Enabler: Za pravne osebe in posameznike, ki podpirajo razvoj evropskega ekosistema umetne inteligence prek odprte kode, skupnosti, izobraževalnih pobud, itd.

AI Policy Shaper: Za oblikovalce politik, kot so poslanci Evropskega parlamenta, komisarji, lokalni parlamentarci, ki podpirajo politike, koristne za ekosistem umetne inteligence v Evropi.

Kdo lahko sodeluje?

Katera koli organizacija s sedežem v Evropi ali z dejavnostmi v Evropi, vključno z:

- Organizacije

- Podjetja

- Investicijski skladi

- Poslovni angeli

- Strokovnjaki na področju umetne inteligence

- Raziskovalci

- Politiki in vladni organi

- Think tanks za umetno inteligenco

Glavne dejavnosti organizacije morajo biti v Evropi. Iz natečaja so izključeni subjekti, ki niso iz Evrope, ter subjekti v Rusiji in Belorusiji.

Prijavite se in pomagajte proslaviti odličnost umetne inteligence v Evropi! Ne oklevajte in delite ta razpis na svojih omrežjih.

Za več informacij se obrnite na https://eaiforum.org/eaif-awards.

Veselimo se vašega odziva!

V sredo, 29. 5. 2024, smo na povabilo pilotnega inovacijskega centra za pametno proizvodnjo »Smart Manufacturing Innovation Centre (SMIC), sodelovali na spletnem seminarju, kjer smo predstavili, kako podjetja v Sloveniji vpeljujejo umetno inteligenco v svoje poslovanje. Predsednik AI4SI Mitja Trampuž je predstavil tudi Vodič uvajanja umetne inteligence v MSP.

Slovenski podjetniški sklad in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije izvajata skupaj z Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) projekt »Spodbujanje pametne proizvodnje z izgradnjo inovacijskega sistema v Srbiji«. Projekt predstavlja pilotni model mednarodnega razvojnega sodelovanje med Srbijo in Slovenijo na področju inovacijskega sistema za spodbujanje pametne proizvodnje, ki olajša izmenjavo znanja in prenos tehnologij na trenutno zelo aktualnem področju digitalizacije proizvodnje in bi ga bilo mogoče ponoviti ali razširiti na druge države v jugovzhodni Evropi / regiji Balkana in druge regije. Gre za 2 letni projekt, ki zajema pripravo študije izvedljivosti in izvedbenega plana za vzpostavitev pilotnega inovacijskega centra za pametno proizvodnjo »Smart Manufacturing Innovation Centre (SMIC)«, temelječega na digitalizaciji v Srbiji.

Vabimo vas na ogled posnetka spletnega seminarja (izveden v Adriatic esperanto) TUKAJ.

Že šesta konferenca TOGETHER IN EXCELLENCE je letos potekala 15. 5. 2024. Konferenca predstavlja največjo multidisciplinarno konferenco na področju porjektnega vodenja in upravljanja storitev IT. 

Na konferenci je direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije g. Nenad Šutanovac predstavil trenutno stanje na področju umetne inteligence v Sloveniji. Predsednik iniciative AI4SI g.

Mitja Trampuž je predstavil Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srenja podjetja, ki smo ga pri iniciativi izdali lansko leto.

Na panelni razpravi z naslovom Vpliv uvajanja umetne inteligence v poslovanje so sodelovali ga. Božidara Cvetkovič iz podjetja BE-TERNA, g. Viktor Brajak iz podjetja MEDIUS, g. Franc Bračun NLB in g. Gregor Kovačič iz Zavarovalnice Triglav.

Več informacij na spletni strani dogodka https://togetherinexcellence.si/

Dokument Strategija znanj in spretnosti na področju umetne inteligence (UI) predstavlja strateški načrt, s katerim želimo na področju UI zmanjšati pomanjkanje znanj in spretnosti ter okrepiti evropsko delovno silo z digitalnimi znanji. Strategija služi kot odskočna deska za razvoj aktivnosti izobraževanj in usposabljanj na področju umetne inteligence na inovativen, vključujoč in etičen način. Podjetja boste v dokumentu našla informacije o tem, kako se lotiti zmanjšanja vrzeli med znanji, ki jih vaši zaposleni imajo, in tistimi znanji, ki jih bodo jutri potrebovali za vpeljavo rešitev s področja umetne inteligence.  

Vabljeni na spletni dogodek na katerem: 

• bomo poglobljeno predstavili AI Skills Strategy for Europe ter kako strategija obravnava ključne izzive na področju umetne inteligence: odpravljanje vrzeli v znanju in spretnostih umetne inteligence, ohranjanje talentov, obravnavanje raznolikosti profilov umetne inteligence in povečanje konkurenčnosti trga EU. 
• bomo imeli dva pronicljiva panela, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki s področja politike, industrije in akademske sfere: »Future-Proof AI Skills: Tackling the Rapid Technological Advancements« in »Shaping the Digital Decade: Empowering Diversity and Inclusion in AI«.
• boste imeli priložnost sodelovati v dialogu z različnimi interesnimi skupinami  in razpravljali o evropski strategiji za spretnosti na področju umetne inteligence, s katero želimo spodbuditi konkurenčnost in vključenost na trgu. 

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Govorci bodo:  

• Jennifer Sanford, Senior Director Global Public Policy, CISCO
• André Veelders, Training manager at the Institute for ICT, HU University of Applied Sciences Utrecht
• Eduardo Moreno, Global VP of Alliances and Strategic Partners, Skillsoft
• Joanna Pruszynska-Witkowska, Co-Founder & VP, Future Collars
• Anu Passi Rauste, CMO & Partner, Headai
• Vasiliki Margariti, Digital, Telecom and Space Attachee at the Permanent Representation of Greece to the EU
• Sabine Boesen-Mariani, Co-author of the AI Skills Strategy for Europe, HU University of Applied Sciences Utrecht. 

Spletni dogodek je brezplačen, potrebna je predhodna prijava tukaj. 

Več informacij o dogodku tukaj.  

Na spletnem seminarju smo na več primerih predstavili rešitve, ki jih prinašajo veliki jezikovni modeli. Dotaknili smo se pomanjkljivosti in omejitev, s katerimi se lahko srečate pri uporabi takšnih modelov. Pozabili nismo niti na varnostna tveganja: na katere stvari morate biti pozorni, da zaupne informacije ne pridejo v nepooblaščene roke.

Teme, ki smo jih obravnavali na spletnem seminarju:

Veliki jezikovni modeli: Zmožnosti in pomanjkljivosti, Luka Stopar, raziskovalec, Institut “Jožef Stefan”
V predavanju je Luka Stopar predstavil zmožnosti in pomanjkljivosti velikih jezikovnih modelov. Poleg osnovnih principov delovanja smo pogledali npr. kako se obnesejo pri sklepanju in reševanju matematičnih operacij. Pogledali smo nekaj dobrih primerov uporabe modelov ter nekaj primerov, kjer se uporaba ne obnese.

SloLlama – razvoj slovenskega odprtodostopnega jezikovnega modela, Domen Vreš, raziskovalec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
V predavanju je Domen Vreš predstavil razvoj slovenskega odprtodostopnega modela SloLlama, ki poteka v okviru raziskovalno-inovacijskega programa »Prilagodljiva obdelava naravnega jezika s pomočjo velikih jezikovnih modelov« (PoVejMo). Razvoj poteka v sodelovanju raziskovalnih institucij (Fakulteta za računalništvo in informatiko, ZRC SAZU, inštitut za novejšo zgodovino) s partnerji IKT ekosistema (Semantika d.o.o., XLAB d.o.o., Vitasis d.o.o., Better d.o.o., Špica International d.o.o.). Poudarek je bil na izzivih, ki jih prinaša razvoj velikega jezikovnega modela za digitalno manj zastopane jezike, kot je slovenščina, ter na prednostih, ki jih prinaša sodelovanje med akademijo in industrijo pri premagovanju teh izzivov.

Kako zagotoviti dostop, nadzor in varnost internih podatkov pri uporabi GPT modela?, Klemen Rizman, vodja R&D oddelka, CREAPLUS d.o.o.
Veliki jezikovni modeli so zmogljiva in uporabna orodja, ki lahko podjetjem in uporabnikom pomagajo pri številnih nalogah, kot so ustvarjanje vsebin, prevajanje, pisanje kode in reševanje problemov. Klemen Rizman se je v svojem predavanju dotaknil tudi varnostnih tveganj, saj lahko uporabniki pri uporabi velikih jezikovnih modelov nehote delijo zaupne informacije podjetja ali omogočijo nepooblaščenim uporabnikom dostop do občutljivih podatkov. Ogled posnetka bo zanimiv vsem, ki se zanimate za uporabo GPT modelov v podjetjih in vključitev njihovih podatkov.

Copilot za Microsoft 365 – Digitalni osebni asistent, Luka Perne, partner technology strategist, Microsoft d.o.o.
V enem dnevu imamo vsi na voljo (le) 24 ur. Od uspešnosti upravljanja našega časa je odvisno, kaj lahko v teh urah opravimo. Luka Perne nam je na interkativen način v predavanju predstavil svojo izkušnjo pri uporabi rešitev Copilot za Microsoft 365, ki s svojo integriranostjo v pisarniška orodja in sposobnostjo dela z vašimi službenimi podatki, predstavlja revolucijo osebne produktivnosti.

Agenti velikih jezikovnih modelov: kako lahko veliki jezikovni modeli komunicirajo z zunanjim svetom, Andrej Miščič, podatkovni znanstvenik, Valira AI d.o.o.

Andrej Miščič nam je predstavil arhitekturo agentov velikih jezikovnih modelov, ki ji v grobem sledi Evo (virtualni asistent, ki je bil razvit v sodelovanju s podjetjem Evolven). Agentje nadgradijo bolj klasične aplikacije velikih jezikovnih modelov (npr. pogovornih robotov) za odgovarjanje na vprašanja, saj omogočajo pridobivanje podatkov v resničnem času ali na strukturiran način ter izvajanje nalog prek API klicev. Pomemben vidik Eva je tudi zasebnost podatkov, tako se lahko poleg na uveljavljene modele povezuje tudi na lastne on-premise postavitve.

Z namenom krepitve sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi podjetji ter spodbujanja uporabe umetne inteligence (UI) v poslovanju smo s CroAI (Croatian AI Association) in v sodelovanju s SLO CRO Poslovni klub, podjetjem Infobip in Veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu organizirala konferenco z naslovom "Izzivi uvajanja umetne inteligence v podjetja".

Cilj konference je bil opredeliti izzive in predstaviti prednosti uporabe UI za uspešnejše poslovanje podjetij. Konference, ki je potekala 26. aprila 2024 v Zagrebu, so se udeležili številni strokovnjaki in navdušenci nad UI. Zbrane so nagovorili Saša Muminović, predsednik SLO CRO Poslovnega kluba, Gašper Dovžan, veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu, in Hrvoje Bujanović, MBA, CFA, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in digitalizacijo Republike Hrvaške.

UI so se s svojimi predstavitvami dotaknili še Franc Bračun iz NLB d.d., Aleksandar Raic iz Infobipa in Marijana Sarolić Robić. Osrednji del konference je bila razprava, na kateri so sodelovali Smilja Plisic (Hrvatski Telekom), Ivan Rimac (CroAI), Blaž Strle (BE-terna d.o.o.) in Mitja Trampuž (predsednik iniciative AI4SI). Panelisti so poudarili, da je uvajanje UI v podjetja zahteven proces, ki ob pravilni uvedbi prinaša številne koristi. Potreben pa je celovit pristop, ki ob upoštevanju etičnih norm in zagotavljanju varnosti vključuje prilagodljivost, sodelovanje s strokovnjaki, dolgoročno strategijo in izobraževanje zaposlenih.

Na spodnjih povezavah si lahko preberete novinarske prispevke z dogodka (v hrvaškem jeziku):

https://www.24sata.hr/tech/suradnja-u-ai-ju-hrvatske-i-slovenije-moze-donijeti-vecu-konkurentnost-poduzeca-978980

https://www.instore.hr/hr/article/93086/odrzana-konferencija-izazovi-implementacije-umjetne-inteligencije-u-poduzeca

https://www.tportal.hr/tehno/clanak/dug-put-je-pred-nama-sto-se-tice-ai-ja-krenuli-smo-u-to-prije-5-6-godina-i-nema-nazad-20240426

https://www.slo-cro-klub.hr/novosti/aktualno-u-klubu/odrzana-konferencija-izazovi-implementacije-umjetne-inteligencije-u-poduzeca

Posnetek dogodka si lahko ogledate spodaj:

Vabljeni na spletni seminar z naslovom Kako lahko veliki jezikovni modeli pospešijo vašo produktivnost, brez varnostnih tveganj?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se leta 2023 zaradi pomanjkanja ustreznega znanja kar 53,8 % podjetij ni odločilo za vpeljavo tehnologije umetne inteligence. Zato je eden izmed pomembnih ciljev naše iniciative predstavljati dobre prakse podjetij, ki razvijajo orodja umetne inteligence ali takšna orodja uporabljajo pri svojem vsakodnevnem delu.

Vabimo vas, da se nam pridružite na spletnem seminarju, kjer bomo na več primerih predstavili rešitve, ki jih prinašajo veliki jezikovni modeli. Dotaknili se bomo pomanjkljivosti in omejitev, s katerimi se lahko srečate pri uporabi takšnih modelov. Pozabili ne bomo niti na varnostna tveganja: na katere stvari morate pozorni, da zaupne informacije ne pridejo v nepooblaščene roke.

Spletni seminar je brezplačen, nanj se je potrebno prijaviti.

Agenda:

14.00 – 14.05   

Uvodni pozdrav, Mateja Baebler, predstavnica AI4SI
14.05 – 14.20   

Veliki jezikovni modeli: Zmožnosti in pomanjkljivosti, Luka Stopar, raziskovalec, Institut “Jožef Stefan”
14.20 – 14.35   

SloLlama – razvoj slovenskega odprtodostopnega jezikovnega modela, Domen Vreš, raziskovalec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
14.35 – 14.50   

Kako zagotoviti dostop, nadzor in varnost internih podatkov pri uporabi GPT modela?, Klemen Rizman, vodja R&D oddelka, CREAPLUS d.o.o.
14.50 – 15.05   

Copilot za Microsoft 365 – Digitalni osebni asistent, Luka Perne, partner technology strategist, Microsoft d.o.o.
15.05 – 15.20   

Agenti velikih jezikovnih modelov: kako lahko veliki jezikovni modeli komunicirajo z zunanjim svetom, Andrej Miščič, podatkovni znanstvenik, Valira AI d.o.o.
15.20 – 15.50   

Vroči stol + Q&A
15.50 – 16.00   

Zaključek

Več o predavanjih:

Veliki jezikovni modeli: Zmožnosti in pomanjkljivosti

V predavanju vam bo Luka Stopar predstavil zmožnosti in pomanjkljivosti velikih jezikovnih modelov. Poleg osnovnih principov delovanja bomo pogledali npr. kako se obnesejo pri sklepanju in reševanju matematičnih operacij. Pogledali bomo nekaj dobrih primerov uporabe modelov ter nekaj primerov, kjer se uporaba ne obnese.

SloLlama – razvoj slovenskega odprtodostopnega jezikovnega modela

V predavanju bo Domen Vreš predstavil razvoj slovenskega odprtodostopnega modela SloLlama, ki poteka v okviru raziskovalno-inovacijskega programa »Prilagodljiva obdelava naravnega jezika s pomočjo velikih jezikovnih modelov« (PoVejMo). Razvoj poteka v sodelovanju raziskovalnih institucij (Fakulteta za računalništvo in informatiko, ZRC SAZU, inštitut za novejšo zgodovino) s partnerji IKT ekosistema (Semantika d.o.o., XLAB d.o.o., Vitasis d.o.o., Better d.o.o., Špica International d.o.o.). Poudarek bo na izzivih, ki jih prinaša razvoj velikega jezikovnega modela za digitalno manj zastopane jezike, kot je slovenščina, ter na prednostih, ki jih prinaša sodelovanje med akademijo in industrijo pri premagovanju teh izzivov.

Kako zagotoviti dostop, nadzor in varnost internih podatkov pri uporabi GPT modela?

Veliki jezikovni modeli so zmogljiva in uporabna orodja, ki lahko podjetjem in uporabnikom pomagajo pri številnih nalogah, kot so ustvarjanje vsebin, prevajanje, pisanje kode in reševanje problemov. Klemen Rizman se bo v svojem predavanju dotaknil tudi varnostnih tveganj, saj lahko uporabniki pri uporabi velikih jezikovnih modelov nehote delijo zaupne informacije podjetja ali omogočijo nepooblaščenim uporabnikom dostop do občutljivih podatkov. Predavanje bo zanimivo vsem, ki se zanimajo za uporabo GPT modelov v podjetjih in vključitev njihovih podatkov.

Na poti k revoluciji vaše osebne produktivnosti

V enem dnevu imamo vsi na voljo (le) 24 ur. Od uspešnosti upravljanja našega časa je odvisno, kaj lahko v teh urah opravimo. Luka Perne nam bo v predavanju predstavil svojo izkušnjo pri uporabi rešitev Copilot za Microsoft 365, ki s svojo integriranostjo v pisarniška orodja in sposobnostjo dela z vašimi službenimi podatki, predstavlja revolucijo osebne produktivnosti. Zaupajte novim tehnologijam in jim delegirajte svoje delo!

Agenti velikih jezikovnih modelov: kako lahko veliki jezikovni modeli komunicirajo z zunanjim svetom

Andrej Miščič vam bo predstavil arhitekturo agentov velikih jezikovnih modelov, ki ji v grobem sledi Evo (virtualni asistent, ki je bil razvit v sodelovanju s podjetjem Evolven). Agentje nadgradijo bolj klasične aplikacije velikih jezikovnih modelov (npr. pogovornih robotov) za odgovarjanje na vprašanja, saj omogočajo pridobivanje podatkov v resničnem času ali na strukturiran način ter izvajanje nalog prek API klicev. Pomemben vidik Eva je tudi zasebnost podatkov, tako se lahko poleg na uveljavljene modele povezuje tudi na lastne on-premise postavitve.

Vzpostavljanje mednarodnih povezav za naše člane je ena naših ključnih prioritet. Tokrat vas vabimo na poslovni forum z naslovom Izzivi uvajanja umetne inteligence v podjetja – Izazovi implementacije umjetne inteligencije u poduzeća. Pri organizaciji smo se povezali s Slovensko-hrvaškim poslovnim klubom, ki že več kot 19 let utrjuje in spodbuja gospodarske odnose med Slovenijo in Hrvaško.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije je umetno inteligenco prepoznalo kot ključno transformativno silo gospodarstva, zato bo slovensko delegacijo na Slovensko-hrvaški poslovni forum vodil minister Matjaž Han in s tem podprl okrepljeno gospodarsko sodelovanje med državama na področju umetne inteligence.

Namen Poslovnega foruma je ponuditi našim članom mreženje s hrvaškimi podjetji ter možnost spoznati potencialne stranke na Hrvaškem ter izmenjati izkušnje na področju uvajanja umetne inteligence v podjetja.

Na dogodku bodo predstavljeni tudi praktični primeri slovenskih in hrvaških podjetij, ki so v svoje poslovanje že uvedla rešitve s področja umetne inteligence. Okrogla miza bo namenjena razpravi o izzivih vpeljave umetne inteligence v poslovanje.

Poslovni forum bo potekal v petek, 26. 4. 2024, v prostorih Kampusa Zagreb, podjetja Infobip.

Program dogodka:

8.30 – 9.00         Prihod in registracija udeležencev

9.00 – 9.15         Uvodni pozdrav

• Saša Muminović, predsednik, Slovensko-hrvaški poslovni klub
• Matjaž Han, minister, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije
• Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo in razvoj Republike Hrvaške

9.15 – 10.00      Gostujoča predavanja

• Franc Bračun, NLB Skupin
• Aleksandar Raić, InfoBip
• Marijana Šarolić Robić, CRO Startup

10.00 – 11.00    Okrogla miza z naslovom Uvajanje umetne inteligence v podjetja,

• Ivan Rimac, podpredsednik CROAI
• Mitja Trampuž, predsednik AI4SI
• Blaž Strle, BE-terna d.o.o.
• Smilja Plišić Velimirović, Hrvatski Telekom

Predavanja bodo potekala v hrvaškem jeziku. Po zaključku okrogle mize bo sledilo kosilo v prostorih Infobip Kampusa v Zagrebu in mreženje.

Prosimo, da se na dogodek prijavite in tudi izrazite interes po organiziranem prevozu iz Ljubljane. V primeru, da bo interes po organiziranemu prevozu na relaciji Ljubljana – Zagreb dovolj velik, bo Združenje za informatiko in telekomunikacije organiziral avtobusni prevoz (z odhodom predvidoma ob 6.30 uri). V nasprotnem primeru za prevoz poskrbi vsak udeleženec sam.

Poslovni forum se bo po kosilu in mreženju predvidoma zaključil ob 12.30.

V popoldanskih urah je opcijsko na voljo tudi obisk Infobipovega Kampusa v Vodnjanu (potrebno je izraziti interes na prijavnici), s povratkom v Ljubljano okoli 20. ure.

Dogodek je za člane Združenja za informatiko in telekomunikacije in SRIP GoDigital brezplačen.

Za več informacij smo vam na voljo na mateja.baebler@gzs.si

Spletni prijavni obrazec je dostopen TUKAJ >>

Dogodek se je osredotočil na razumevanje tveganj in priložnosti, ki jih UI predstavlja za organizacije. Na strnjen, informativen in interaktiven način so udeleženci delavnice odkrili, kako učinkovito krmariti na področju UI in izkoristiti njen širok potencial.

Na delavnici so bile obravnavane tri tematike:

• Opolnomočenje odločevalcev: Preobrazba poslovanja s pomočjo UI, ki sta jo predstavila Dr. Pia Hautamäki in Dr. Katri Salminen z Univerze v Tampereju (Tampere University),
• Temna stran UI in kako se znebiti strahu pred njo?, ki jo je predstavil Dr. Andrew Tuson z Varšavske šole za informatiko (Warsaw School of Computer Science) in
• Razvijanje uspešne strategije za UI, ki jo je predstavil Dr. Xander Lub z Univerze za uporabne znanosti v Utrechtu (HU University of Applied Sciences Utrecht).

PPT predstavitev z delavnice je na voljo spodaj.

Posnetek delavnice je na voljo tukaj.

Tehnologija UI že oblikuje prihodnost vseh industrijskih sektorjev, zato so se organizatorji na tem dogodku osredotočili na raziskovanje, razpravo o vplivu in uporabi UI na preoblikovanje logistike ter kako te inovacije vplivajo na prihodnji razvoj sektorja.

Predavanje sta izvedla dva izjemna strokovnjaka in člana iniciative AI4SI:

• MitjaTrampuž, predsednik ai4si,
• dr. Franca Bračuna, član ai4si.

S svojim poglobljenim znanjem in bogatimi izkušnjami sta predstavila najnovejše trende, raziskave in izkušnje pri uporabi na področju UI v logistiki.

Več o dogodku si lahko preberete tukaj: Uporaba umetne inteligence v logističnih podjetjih | Fakulteta za logistiko.

Za pametno in zeleno preobrazbo gospodarstva je potreben hitrejši razvoj strokovnjakov številnih poklicnih profilov. Na področju razvoja človeških virov, pomembnih za inovacijsko dejavnost, je delež diplomantov naravoslovja in tehnike večji kot pred desetimi leti ter nad povprečjem EU in vodilnih inovatork, a teh kadrov še vedno močno primanjkuje. Število diplomantov IKT ne zadošča potrebam digitalne preobrazbe podjetniškega sektorja in postaja eden največjih izzivov, ne le v Sloveniji, temveč tudi v EU.

Generativna umetna inteligenca je ena najbolj inovativnih področij umetne inteligence. Učenje generativne AI omogoča kadrom, da razumejo te tehnologije in prepoznajo njihov potencial za inovacije v njihovih sektorjih. Izkoristite priložnost in se nam pridružite na treh izobraževanj, ki jih nadaljujemo v okviru Akademije umetne inteligence. Tokrat se bomo posvetili generativni umetni inteligenci. 

Zakaj se udeležiti delavnic akademije?

Delavnica je prvi korak v svet generativne umetne inteligence za vse, ki želijo izkoristi priložnosti, ki jih ta tehnologija prinaša. V treh dneh delavnic se bodo udeleženci spoznali ne le z osnovami velikih jezikovnih modelov ter koraki vpeljave, temveč bo poudarek predvsem na praktičnih primerih, skozi katere bomo predstavili dejanske aplikacije modelov kot sta BERT in ChatGPT. 

O čem bomo govorili in komu je namenjena?

V uvodu, ki je namenjen tudi vodstvenemu kadru, bomo predstavili primere uporabe jezikovnih modelov v podjetjih, korake, kako se lotiti uvedbe teh tehnologij, pasti in težave, na katere moramo biti pozorni in kako jih zmanjšati. 

Nadaljnje delavnice so zastavljene praktično, »hands-on«, ter tako primarno namenjene razvojnemu kadru v podjetjih. Udeleženci se bodo spoznali z učinkovito komunikacijo z velikimi jezikovnimi modeli, t.i. »prompt« inženiringom. Predstavili bomo razlike med diskriminativnimi in generativnimi jezikovnimi modeli. Skozi praktične primere, kot sta klasifikacija besedil in ekstrakcija informacij, bodo spoznali BERT arhitekturo. Zaključili bomo z aplikacijami generativnih jezikovnih modelov, najprej z nadgradnjo ChatGPT-ja z uporabo GPT-jev in funkcij, ki omogočajo komunikacijo z lastnimi dokumenti in aplikacijami. Za konec pa bomo predstavili knjižnico LangChain, ki omogoča razvoj aplikacij okrog jezikovnih modelov - razvili bomo virtualnega asistenta, ki lahko odgovarja na vprašanja o internih dokumentih in komunicira z drugimi aplikacijami. 

Vas zanima, da bi se udeležili delavnice? Rok za prijavo je 25. marec 2024!

Prijavni obrazec in več informacij najdete TUKAJ >>

Ekipa ai4si

Na predstavitvi Vodiča uvajanja UI v MSP za člane SLO CRO Poslovnega kluba je Mitja Trampuž, predsednik iniciative ai4si, ki deluje v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije in SRIP GoDigital, med drugim tudi povedal:

• UI postaja nepogrešljiva sila v poslovnem svetu, pri čemer dobivajo podjetja, ki jo sprejmejo, priložnost, da zamenjajo konkurente na trgu.
• Strokovnjaki, ki obvladajo delo z UI, postajajo nenadomestljivi, medtem ko tisti, ki zaostajajo pri osvajanju orodij UI, tvegajo izgubo prednosti na trgu.
• Uporaba UI ne prinaša le konkurenčnih prednosti, ampak postaja temelj za preživetje tržno usmerjenega podjetja.

Veselimo se že naslednjega sodelovanja z SLO CRO Poslovnim klubom v mesecu aprilu!

Foto: Samir Ceric Kovacevic

Forum so organizirali Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija), Nemško veleposlaništvo v Ljubljani, GZS - Združenje za informatiko in telekomunikacije, SRIP GoDigital, GZS - Zbornica elektroindustrije ter SRIP ToP.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je označila digitalizacijo kot eno prednostnih nalog zbornice, »saj prepoznavamo njeno nepogrešljivo vlogo pri nadaljnjem razvoju podjetij. Brez digitalizacije ne more in ne bo zelene tranzicije. Brez ustrezne strokovnosti in kompetenc na področju informacijske in komunikacijske tehnologije slovenska podjetja tvegajo izgubo konkurenčne prednosti v primerjavi s tekmeci iz drugih delov sveta.« Akt o umetni inteligenci, ki ga je Evropska komisija sprejela konec leta 2023, »zmanjšuje tveganja pri razvoju ali uporabi umetne inteligence ter omogoča bolj humani razvoj na tem področju v prihodnosti.« Ob tem je dodala, da je nujno, da »umetno inteligenco vpletemo v svoje poslovanje prav vsi, tako za dvig učinkovitosti, kreativnosti in generiranje vsebin, avtomatizacijo procesov, pri razvoju novih izdelkov in ne nazadnje pri podpori odločanju.«

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je izpostavila nedavno raziskavo nemške industrijske in trgovinske zbornice DIHK, ki kaže, da »61 % podjetij v Nemčiji že uporablja ali načrtuje uporabo tehnologij umetne inteligence v bližnji prihodnosti, kar poudarja njen velik pomen v prihodnosti. Ključno je, da umetna inteligenca postane varna in zaupanja vredna, saj bo to zagotovilo potrebno pravno varnost za podjetja pri njeni uporabi. Evropa je nedavno naredila pomemben korak z aktom o umetni inteligenci, ki lahko prispeva k krepitvi zaupanja in sprejemanja umetne inteligence s postavitvijo načrtovanega pravnega okvira.«

Po besedah Natalie Kauther, veleposlanice Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, se v prihodnosti ne bo mogoče izogniti vplivom umetne inteligence, ki bo zagotovo pomenila velike spremembe tudi na trgu delovne sile. Izpostavila je pozitiven učinek UI na povečanje produktivnosti in varnosti v podjetjih. Meni, da v 2035 ne bo več delovnih mest, ki bi se lahko v celoti izognili UI, zato je izobraževanje toliko bolj pomembno. Vsekakor bo večina podjetij doživela masivne spremembe z nadaljnjim razvojem UI, saj gre za ključno tehnologijo prihodnosti. Kako se z njo spopadamo in jo koristimo, bo odločalo o konkurenčnosti in blagostanju v prihodnosti.  

Tudi dr. Tina Klüwer, generalna direktorica na nemškem Zveznem ministrstvu za izobraževanje in raziskave, se je strinjala, da prinaša UI izjemno veliko priložnosti. Na ministrstvu so lani pripravili akcijski načrt, ki vključuje prek 70 različnih iniciativ, v skupni vrednosti 1,6 mrd evrov do 2025.

Prof. Dr. Antonio Krüger, izvršni in znanstveni direktor Nemškega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (DFKI) in znanstveni direktor raziskovalnega oddelka za kognitivne asistenčne sisteme pri DFKI, je pojasnil, da UI v drugem valu digitalizacije spreminja strojno branje podatkov, kjer so bili ključni splet in podatki v oblaku v strojno razumevanje podatkov, kjer gre aktivno uporabo podatkov in njihovo monetarizacijo. Med nerešenimi izzivi strojnega učenja je navedel  napačne korelacije brez vzročnega razmerja, odsotnost odpravljanja napačnih vzorcev, šibke možnosti samopojasnitve itd. Spregovoril je o regulativnem programu EU na področju umetne inteligence, ki temelji na opredelitvi 4 ravni rizikov, ki jih povzroča UI. Izziv vidi v tem, da kljub potrebni zakonski ureditvi področje ne bi bilo prekomerno regulirano.

Na okrogli mizi z naslovom Uredba EU in globalna konkurenčnost umetne inteligence so svoja videnja predstavili Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence in digitalni prvak - Laboratorij za umetno inteligenco Instituta Jožef Stefan v Sloveniji, prof. Dr. Antonio Krüger, dr. Franziska Brantner, parlamentarna državna sekretarka na nemškem Zveznem ministrstvu za gospodarstvo in podnebno politiko, ter Špela Kern iz MDP.

Kako Bosch izkorišča inovacijski potencial umetne inteligence, je prikazal dr. Michael Kessler iz Robert Bosch GmbH - Korporativne raziskave. Dejal je, da si Bosch prizadeva igrati vodilno vlogo pri razvoju in uporabi industrijske umetne inteligence. Skoraj polovica vseh tovarn podjetja Bosch umetno inteligenco že uporablja v proizvodnih operacijah. Umetna inteligenca lahko po njegovem prepričanju poveča produktivnost človeškega dela. Odvisno od velikosti tovarne in vrste proizvodnje, lahko UI dosega povečanje produktivnosti in prihranke stroškov, ki dosega več 100 tisoč do več milijonov evrov letno.

O umetni inteligenci v avtonomni vožnji je spregovoril dr. Hans-Jörg Vögel iz  BMW Group.

Poenostavitev obdelave dokumentov z GPT sta predstavila Dirk Keiner in David Zibriczky iz DB Schenker. Naravo velikega jezikovnega modela (Large Language Model), ki je v ozadju, sta označila kot t. i. »game-changer«, saj GPT s tem, ko osnovno besedilo preoblikuje v vektorsko obliko v več tisoč dimenzionalni matriki, uvaja vsebinsko razumevanje.

Dr. Božidara Cvetković iz podjetja BE-terna, ki je govorila o optimizaciji ravni zalog z avtomatizacijo prenosov med lokacijami in državami v trgovinah MASS, sicer vidi ključne prednosti v uporabi UI, ki zmanjšuje število napak in pohitri tako reakcije kot prodajo, vendar pa je pri tem izpostavila, da je uspeh implementacije projekta UI odvisen predvsem od človeškega faktorja.

Nazadnje je Viktor Brajak iz podjetja Medius spregovoril o implementaciji programske rešitve za odkrivanje zavarovalniških goljufij s pomočjo strojnega učenja FRODO AI, za katero so prejeli nagrado GoDigital 2023, ki jo podeljuje GZS-Združenje za informatiko in telekomunikacije. Med prednostmi je med drugim navedel prihranke, zmanjšanje števila lažno pozitivnih primerov, pa tudi obremenitev strokovnjakov.

Na okrogli mizi o preobrazbi umetne inteligenci – učinku na realni svet v različnih panogah pa so spregovorili dr. Hans-Jörg Vögel, Central Invention, vodja oddelka za sooblikovanje strojne in programske opreme v BMW Group, CEO Qlector & Kolektor Ventures Mateja Lavrič, predsednik iniciative AI4SI in direktor CREAPLUS Mitja Trampuž ter direktor SAP Slovenija Marko Drev.

Strategijo razvoja veščin s področja UI za Evropo predstavlja nabor strokovnih priporočil za naslavljanje naraščajočih potreb po strokovnjakih s področja umetne inteligence (UI), zapolnitev vrzeli v znanju in veščinah UI ter spodbujanje vključevanja v sektor UI na področju Evrope.

Strategija je hkrati oblikovana z namenom, da služi kot pomemben vir oblikovalcem politik in navdihujoč vodnik organizacijam ter izobraževalnim ustanovam za razvoj močne in odporne delovne sile, opremeljene z veščinami UI.

Vas zanima več? Preberite celotno poročilo, na voljo pa je tudi kratek povzetek. Strategija se bo v okviru konzorcija ARISA redno nadgrajevala in posodabljala. Če bi pri tem želeli sodelovati, Vas vabimo, da nas kontaktirate.

Informacije o projektu

Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) pospešuje izpopolnjevanje in prekvalificiranje zaposlenih, iskalcev zaposlitve, vodij podjetij in oblikovalcev politik v poklice, povezane z umetno inteligenco, da bi Evropo pripravili za nove poslovne priložnosti. Gre za štiriletni mednarodni projekt, financiran v okviru EU programa Erasmus+.

Kontakt za medije: info@aiskills.eu| aiskills.eu

Vabimo vas na Slovensko-nemški forum o umetni inteligenci, ki ga organiziramo Iniciative AI4SI (Združenje za informatiko in telekomunikacije) in Zbornica elektroindustrije skupaj v sodelovanju z Veleposlaništvom Zvezne republike Nemčije v Ljubljani in Slovensko-nemško gospodarsko zbornico (AHK Slovenija). 

Na dogodku se bodo vizionarji in strokovnjaki za umetno inteligenco srečali z vodilnimi gospodarstveniki in političnimi odločevalci v Sloveniji in Nemčiji. Na dogodku bo sodeloval tudi Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI.

Namen dogodka je spodbuditi izmenjavo znanja na področju umetne inteligence in hkrati prikazati primere dobrih praks, ki se že izvajajo v vsakdanjem poslovnem življenju.Čas bomo posvetili tudi vprašanju o regulaciji UI in vlogi, ki jo pri tem igra podporno okolje.

Za pester spremljevalni program pa bo poskrbela Nemška turistična organizacija (DZT), ki bo imela v preddverju DZT kotiček, v katerem boste z VR očali in aplikacijo V objemu nemške narave raziskovali turistične znamenitosti Nemčije kot počitniške destinacije.

Dogodek bo namenjen tudi druženju in izmenjavi mnenj. Udeležba na dogodku je za člane brezplačna. Število mest je omejeno, zato je potrebna predhodna registracija.

Več o programu si lahko preberete tukaj.

Več v izjavi za javnost.

Vabimo vas, da si preberete izjavo za javnost, ki smo jo pripravili pri nevladni organizaciji European AI forum >> tukaj.

Tokrat se bomo posvetili pripravam na izzive, ki jih prinaša izvajanje Akta EU o umetni inteligenci, kakšne izzive in priložnosti nam lahko prinese GenUI in kako bo umetna inteligenca vplivana na trg dela.

Osrednji govorci konference bodo:

·        Dr. Volker Wissing, minister, Zvezno ministrstvo za digitalno tehnologijo in promet (Nemčija)

·        Bettina Stark-Watzinger, ministrica, Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (Nemčija)

·        Matjaž Nemec, poslanec Evropskega parlamenta

·        Dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka, Ministrstvo za digitalno preobrazbo

·        in številni drugi

Dogodek organizira Iniciativa AI4SI skupaj z 8 nacionalnimi združenji za umetno inteligenco združenih v neprofitno organizacijo European AI Forum (EAIF). Osrednji cilji EAIF so pospešiti naložbe v umetno inteligenco, odzivati se na strategije in programe umetne inteligence ter usklajevanje politike umetne inteligence.  

Konferenca združuje oblikovalce politik in podjetnike na področju umetne inteligence, obravnava najbolj pereča vprašanja, ki oblikujejo evropski ekosistem umetne inteligence – zato ne zamudite priložnosti za udeležbo.

Udeležba je brezplačna, potrebno se je le prijaviti.

Več informacij in prijava >> tukaj.

Več o European AI forum >> tukaj.

Vabljeni na dogodek INFOSEK AI, ki bo potekal 8. 12. v Ljubljani. Dogodek bo povezal vsebine, kako že sedaj podjetja uporabljajo umetno inteligenco in katera varnostna vprašanja se pri tem pojavljajo. Pogovarjali se bomo o najnovejših strategijah za zaščito infrastrukture, aplikacij in podatkov.

Na dogodku bo ime predsednik Iniciative AI4SI predavanje z naslovom "Kako ustvariti dodano vrednost z UI za poslovna okolja?"

Več informacij in prijava >>> tukaj.

Pridružite se projektu Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) in postanite pridruženi partner! S tem se boste vključili v projektne dejavnosti, pridobili dostop do vseh izročkov, ki bodo nastali v okviru projekta, in pomagali oblikovati prihodnost znanj in spretnosti s področja umetne inteligence v Evropi.

Kdo lahko postane pridruženi partner na ARISA projektu?

Vse organizacije, katerih poslanstvo temelji na odpravi vrzeli v znanju in spretnostih na področju umetne inteligence ter si prizadevajo za delovno silo, ki je usposobljena in pripravljena na izzive prihodnosti. ARISA vabi v svoje vrste javne in zasebne organizacije, ne glede na njihovo velikost, ponudnike izobraževanj, izvajalce akreditacij in certificiranj, socialne partnerje, gospodarske zbornice in združenja, saj je za uspeh razvoja znanj in spretnosti umetne inteligence potrebno sodelovanje različnih deležnikov.

Zakaj postati pridruženi partner na projektu ARISA?

Kot pridruženi partner lahko dejavno prispevate k delu na projektu in imate neposreden dostop do vseh znanj in gradiv, ki jih razvijamo v sklopu projekta ARISA. S sodelovanjem na projektu boste razširili svojo strokovno mrežo in izboljšali sodelovanje s strokovnjaki s področja umetne inteligence. To je priložnost, da povečate svoj vpliv in pokažete, da se vaša organizacija zavzema za razvoj znanj in spretnosti na področju umetne inteligence.

Kako se lahko pridružite ARISA projektu kot pridruženi partner?

Vabimo vas, da si najprej preberete informacije o delovnih področjih, v katera se lahko vključite, in določite želeni obseg vašega sodelovanja. Vse informacije boste našli na spletni strani ARISA. Nato izpolnite spletni obrazec in počakajte, da se vam oglasi ekipa ARISA projekta.

Več informacij najdete tukaj >>

Dnevi slovenskega turizma (DST) so največji in najpomembnejši strokovni dogodek v turizmu, ki ga Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport organizira že 13. leto zapored skupaj z številnimi partnerskimi institucijami. V okviru DST2023 so se zvrstili številni pomembni dogodki: plenarni del, podelitev najvišjih priznanj v turizmu, 70. Gostinsko turistični zbor, prireditev Moja dežela – lepa in gostoljubna, IT Tour.

Turizem se sooča s številnimi izzivi. Vse bolj izrazitim negativnim posledicam podnebnih sprememb se pridružujejo izzivi, povezani z zdravstvenimi, energetskimi in geopolitičnimi krizami, ter pomanjkanjem delovne sile. Krepitev odpornosti in dvig dodane vrednosti sta cilja, ki jima panoga sledi pri uresničevanju zelenega in digitalnega prehoda. Priložnosti med drugim ponuja uvajanje naprednih tehnologij in s tem povezanih novih poslovnih modelov. Osrednja tema DST2023 pa je bila »Umetna inteligenca in novi poslovni modeli v turizmu«, kjer je s predavanjem sodeloval tudi naš predsednik iniciative AI4SI.

Več informacij o DST2023 najdete tukaj  >>

Medtem ko se pogajanja o zakonu o umetni inteligenci približujejo zaključku, dve sporni točki še vedno ostajata. Prvič, kako obravnavati modele fundacij in umetno inteligenco za splošne namene (GPAI). Drugič, tveganje neusklajenosti z obstoječo sektorsko zakonodajo.

Samo 8 % evropskih podjetij uporablja umetno inteligenco, kar je daleč od cilja Komisije do leta 2030, ki je 75 %, in komaj 3 % svetovnih enorogov na področju umetne inteligence prihaja iz EU. Konkurenčnost in finančna stabilnost Evrope sta močno odvisni od sposobnosti evropskih podjetij in državljanov, da uporabijo UI na ključnih področjih, kot so zelene tehnologije, zdravstvo, proizvodnja ali energetika.

Da bi Evropa postala svetovna digitalna velesila, potrebujemo podjetja, ki bodo lahko vodilna na področju inovacij UI tudi z uporabo temeljnih modelov in GPAI. Kot predstavniki evropske digitalne industrije vidimo veliko priložnost v modelih temeljev in novih inovativnih akterjih, ki se pojavljajo na tem področju, od katerih so mnogi rojeni tukaj v Evropi. Ne regulirajmo njihovega obstoja, še preden dobijo priložnost, da se razširijo, ali jih prisilimo, da odidejo.

Skupno izjavo najdete tukaj >>

V okviru EU projekta ARISA (The Artificial Intelligence Skills Alliance) smo objavili celovito, k trgu usmerjeno poročilo o sedanjih in prihodnjih potrebah po veščinah na področju umetne inteligence (UI). Poročilo bo pomagalo oblikovati novo evropsko strategijo za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo na področju umetne inteligence.

Analiza potreb se ne osredotoča le na tehnične profile, kot so inženirji umetne inteligence, temveč tudi na strokovnjake, ki se srečujejo s področjem umetne inteligence, vključno s poslovnim in tehničnim vodstvenim kadrom ter oblikovalci politik. Ta širša usmeritev zagotavlja, da lahko s projektom ARISA vsak izkoristi potencial, ki ga prinaša uporaba umetne inteligence - ob upoštevanju zasebnosti, nepristranskosti in načela zaupnosti.

Poročilo temelji na različnih metodah zbiranja podatkov, s katerimi smo oblikovali nabor najbolj potrebnih znanj in veščin ter vlog na področju umetne inteligence v Evropi. Trenutne potrebe smo raziskali z izvedbo analize 7.600 prostih delovnih mest z uporabo orodja, ki ga poganja UI. Poročilo vključuje tudi poglobljeno analizo več kot 400 anketnih odgovorov velikih industrijskih podjetij, 240 člankov, 770 učnih programov in prispevkov 145 strokovnjakov, ki smo jih pridobili v fokusnih skupinah. Fokusne skupine so bile izvedene v dvanajstih državah EU, ki jih pokrivajo ARISA partnerji.

Na podlagi analize so bili opredeljeni trije prednostni profili, po katerih bodo potrebe kratkoročno in srednjeročno najhitreje naraščale: inženirji za strojno učenje (vključno z inženirji NLP in inženirji računalniškega vida), podatkovni znanstveniki in podatkovni inženirji.

Raziskava je pokazala tudi, da:

• nastajajo potrebe po novih vodstvenih in podpornih vlogah: strategih za umetno inteligenco, etičnih strokovnjakih za umetno inteligenco in nadzornikih kakovosti umetne inteligence.
• oblikovalci politik potrebujejo smernice, da lahko zagotovijo učinkovito in uravnoteženo  uvajanje UI na mednarodni in nacionalni ravni. Zato potrebujejo svetovalce za UI, ki imajo poglobljeno znanje na področju UI in strokovno znanje s področja upravljanja politik in poslovanja.
• svetovalci za UI potrebujejo znanja in spretnosti, ki zajemajo npr. obvladovanje tveganj na področju UI, skladnost UI, strategije UI in izvajanje UI.
• je ponudba učnih programov, povezanih z nastajajočimi potrebami, kot je “prompt” inženiring, zelo omejena. Usposabljanja za razvoj teh spretnosti morajo biti prilagodljiva in modularna, tako da jih je mogoče hitro posodabljati in zadovoljiti hitro spreminjajoče se potrebe na trgu.

Vabimo vas, da si prenesite poročilo in ga preberete.

PDF verzijo izjave za javnost.

Informacije za medije

Za več informacij o projektu lahko kontaktirate:

Wiktoria Orlowska, odgovorna oseba za komunikacijo na projektu pri DIGITALEUROPE - wiktoria.orlowska@digitaleurope.org 

Mateja Pucihar Baebler, kontaktna točka pri slovenskem partnerju Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS - mateja.baebler@gzs.si 

Informacije o projektu

The Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) projekt bo pospešil izpopolnjevanje in prekvalifikacijo zaposlenih, iskalcev zaposlitve, vodij podjetij in oblikovalcev politik za poklice, povezane z umetno inteligenco. S tem bomo Sloveniji in Evropi odprli nove poslovne priložnosti. Gre za štiriletni mednarodni projekt, ki se financira v okviru EU programa Erasmus+.

Konzorcij ARISA, ki ga koordinira organizacija DIGITALEUROPE, združuje 16 polnopravnih in 4 pridružene partnerje z bogatimi izkušnjami s področja tehnologije in oblikovanja skupnosti. Vključuje široko mrežo deležnikov iz različnih okolij, vključno s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, z organi za akreditacijo in kvalifikacijo izobraževalnih programov in združenji, ki predstavljajo industrijo in digitalni ekosistem.

Za več informacij, prosim kontaktirajte: info@aiskills.eu | aiskills.eu

Izjava o omejitvi odgovornosti

Projekt financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Niti Evropska unija ne EACEA za njih ne odgovarjata.

Na prvem dnevu konference, ki bo namenjen umetni inteligenci, bo predsednik iniciative Mitja Trampuž na mednarodni konferenci Slovenskega inštituta za revizijo govoril o umetni inteligenci in projektih v Sloveniji.

Na kratko o njegovi predstavitvi:

Umetna inteligenca (UI) revolucionarno spreminja način delovanja vsake ravni organizacije. To je tehnologija močne preobrazbe, vendar ostaja poslovno sprejemanje pobud umetne inteligence izziv za povprečno organizacijo. Štirje bistveni stebri za uspešno uvajanje umetne inteligence so kultura podjetja, človeški viri oziroma talenti, podatki in infrastruktura. Za uspešen sprejem umetne inteligence je izredno pomembno ustvariti trden poslovni primer. Odločilno je sestavljanje pravih veščin, tehnologij in virov, prav tako pa tudi izbira primernega primera uporabe. 

Več o konferenci si lahko preberete >> tukaj.

Vsako leto v sklopu konference izide številka SIR*IUS - revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij.

Najnovejšo številko SIR*IUS in članek Mitje Trampuža, si lahko preberete na spodnji povezavi. 

Z veseljem smo se odzvali povabilu organizatorjev Poslovno informacijski konferenci, ki bo potekala 21. septembra 2023 v prostorih Visoke šole za poslovne vede. Letošnja konferenca bo vsebinsko usmerjena v aktualne trende na področju poslovno-informacijskih ved s poudarkom na uporabni vrednosti digitalnih tehnologij v trajnostno naravnani družbi.

Predsednik iniciative Mitja Trampuž bo gost okrogle mize. 

Program konference je na voljo >> tukaj. 

Več o govorcih si lahko preberete =>> tukaj. 

V pobudi smo pripravili brezplačni Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki si ga lahko preberete tukaj. Vodič povzema dobre prakse za pripravo podjetja na uvajanje UI – vodil vas bo skozi ključne odločitve, ki jih morate sprejeti na poti uvajanja v poslovanje.

Vabimo vas, da s pomočjo »AI Business Research« ocenite, kako je vaše podjetje pripravljeno na uvedbo in stopnjo privzemanja UI. Individualizirano poročilo o oceni pripravljenosti in stopnji privzemanja pridobite na povezavi: www.aibusinessresearch.eu.

V okviru neprofitne organizacije European AI Forum, katere ustanovitelj je tudi naša iniciativa AI4SI, vas vabimo na osrednji spletni dogodek organizacije, ki bo 5. 7. 2023. Organiziramo ga skupaj z ostalimi 8 »sestrskimi« organizacijami s področja umetne inteligence. Tema tokratnega foruma bodo veliki jezikovni modeli, Akt o umetni inteligenci in še mnogi drugi. Na dogodek se lahko prijavite tukaj.

Radi bi vas tudi obvestili, da smo partner na Erasmus+ projektu z naslovom ARtificial Intelligence Skills Alliance (ARISA). Skupaj s partnerji smo v mesecu maju pripravili dokument, v katerem smo analizirali in pripravili poročilo  o najbolj zaželenih veščinah s področja umetne inteligence za leto 2023. Dokument si lahko preberete na spletni strani projekta tukaj.

Vabljeni, da nam sledite na LinkedInu.

Posnetek celotnega seminarja:

https://youtu.be/YG0xwVlutMo

Vabimo vas na prvo Evropsko poletno šolo umetne inteligence ESSAI 2023 pod okriljem Evropskega združenja za umetno inteligenco EurA. Organizirajo jo Inštitut Jožefa Stefana, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorske. Potekala bo med 24. in 28. julijem 2023 v prostorih UL FRI. Pripravili so izjemno bogat in pester program, ki bo v šestih paralelnih sekcijah vključeval 24 tečajev in pokril veliko tematik iz umetne inteligence. V sedmi paralelni sekciji pa bo Napredni tečaj iz umetne inteligence (ACAI) v okviru 12 predavanj posebno pozornost namenil uporabi umetne inteligence v znanosti.
     
Na sporedu bo kar 36 različnih tečajev v sedmih paralelnih sekcijah s tremi različnimi nivoji zahtevnosti (od uvodnih do naprednih). Tečaji bodo pokrivali zelo raznolika področja umetne inteligence. Predavali bodo vrhunski strokovnjaki, ki med drugim prihajajo iz univerz Stanford, Washington, Oxford, Cambridge, KU Leuven, TU Darmstadt, rimske Sapienze, francoskega CNRS in podjetij Google DeepMind, Microsoft in VMware Research.

Več o šoli najdete na spletni strani essai.si, kjer so odprte tudi prijave. Da boste lahko ujeli prijavo po nižjih cenah priporočamo, da obrazec za prijavo (https://essai.si/registrations/) izpolnite čimprej. Do 31.5. velja early bird cenik. Registracija vam omogoča dostop do vseh tečajev in predavanj, družabnih dogodkov ob večerih, brezplačnih kosil in odmorov za kavo vse dni šole.

Vljudno vabljeni!

Umetna inteligenca igra ključno vlogo v digitalni preobrazbi podjetij. Na različnih poslovnih področjih si podjetja prizadevajo izkoristiti nove tehnologije za povečanje prihodkov ali nižanje stroškov.

Današnja realnost je, da umetna inteligenca preoblikuje celotne industrije in omogoča doseganje prej nemogočih ravni obsegov z operativno učinkovitostjo in nenehnim učenjem ter inovacijami – za doseganje konkurenčne prednosti.

Pri AI4SI smo pripravili Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja, ki predstavlja prvi korak k dvigu uporabe umetne inteligence v sodobnem poslovnem okolju.

S tem vodičem so slovenska podjetja dobila prve smernice, kako se lotiti vpeljave in uporabe umetne inteligence v podjetjih, kar je s svojo podporo vodiču prepoznal tudi Gospodarski strateški svet za digitalizacijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Vsebina vodiča bo pomagala podjetjem pravočasno razumeti in oceniti, kakšne koristi in prihranke jim bo tehnologija umetne inteligence prinesla. Verjamemo, da bodo podjetja na pot uvajanja umetne inteligence s tem vodičem stopila še bolj varno in zanesljivo ter po preverjeni metodologiji.

Na spletnem seminarju bomo predstavili:

Priporočila za začetek uvajanja UI v podjetje

Predloge za načrtovanje razvoja glavnih stebrov UI v podjetjih v šestih korakih:

Korak 1 – Ovrednotenje notranjih zmogljivosti in zrelosti UI
Korak 2 – Razumevanje UI, določanje poslovnih potreb in prioritizacija primerov uporabe
Korak 3 – Razvijanje spretnosti ter uporaba znanja in storitev, ki so na voljo prek omrežij in poslovnih združenj
Korak 4 – Priprava podatkov za podporo rešitvam UI
Korak 5 – Dokvalifikacija lastne ekipe ali vzpostavitev sodelovanja s partnerji s področja UI in podatkov
Korak 6 – Obvladovanje stroškov s pomočjo partnerstev

                                                                          PRIJAVA

Spletni seminar je namenjen managerjem, podjetnikom in lastnikom v malih in srednjih podjetjih ter tudi ponudnikom rešitev za umetno inteligenco.

                                                                      PROGRAM

                                                                       PRIJAVA

BRUSELJ, 15. maj 2023 - Z uvajanjem rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, se hitro spreminjajo vse panoge. Potrošniki in podjetniki na ta način pridobijo nove, inovativne izdelke in storitve. Vzporedno se oblikujejo ogrodja, ki bodo ta razvoj usmerjala v prid družbe, podjetij in okolja. Zato so nacionalna združenja za umetno inteligenco ustanovila European AI Forum (EAIF), ki predstavlja evropski ekosistem umetne inteligence. Ustanovitev sledi Usklajenemu načrtu za umetno inteligenco Evropske komisije in spreminjajočimi razmeram, s katerimi se soočajo potrošniki in podjetja. EAIF je prva neprofitna organizacija s sedežem v Bruslju, ki deluje kot skupni evropski glas več kot 1.000 podjetij s področja umetne inteligence. S tem je EAIF postala največja predstavnica evropske industrije umetne inteligence.

Ključni cilji EAIF so v skladu z agendo EU

Osrednji cilji EAIF so pospešiti naložbe v umetno inteligenco, odzivati se na strategije in programe umetne inteligence ter, da bi se izognili razdrobljenosti v Evropi, usklajevanje politike umetne inteligence. Zato namerava EAIF podpirati k človeku usmerjeno zakonodajo, prispevati k oblikovanju inovacijam prijaznega okolja, povečevati ozaveščenost o UI pri  zainteresirani javnosti in ostalimi deležniki, predstavljati prednosti UI ter podpirati talente in rast rešitev, ki temeljijo na UI »narejeno v EU«.

"Vse ustanovne članice so se zavezale, da bodo okrepile svoje sodelovanje onkraj državnih meja in skupaj določile nadaljnjo pot za evropske inovacije na področju umetne inteligence," je dejal Daniel Abbou, predsednik EAIF.

Za uresničitev svojega poslanstva bo organizacija uporabila strokovno znanje različnih skupin vodilnih nacionalnih združenj za umetno inteligenco, med katerimi so: CroAI (Hrvaška), Hub France IA (Francija), KI Bundesverband (Nemčija), AI4SI (Slovenija), AI Austria (Avstrija), AI Cluster Bulgaria (Bolgarija), NL AI Coalitie (Nizozemska), Digitalpoland foundation (Poljska) in Artificial Intelligence Association of Lithuania (Litva).

"EAIF je zasnovana s strani evropske skupnosti umetne inteligence in za njo! Njen cilj je služiti kot vir in prostor za izobraževanja, izmenjavo informacij in za mreženje med podjetji, oblikovalci politik in širšo javnostjo," pravi Jeannette Gorzala, podpredsednica EAIF.

EAIF je sprva delovala kot neformalna iniciativa, na kateri so se na polletni konferenci zbrali oblikovalci politik, inovatorji in strokovnjaki s področja umetne inteligence in je redno pritegnila zanimanje javnosti in več kot 12.000 obiskovalcev. "Z ustanovitvijo organizacije bomo naredili pomemben korak k doseganju naših ciljev in lahko še bolj razširimo in profesionaliziramo našo organizacijo. Veselim se, da bomo projekt "AI made in Europe" prenesli na naslednjo raven, pri čemer bo v ospredju pristop osredotočen na človeka," je povedala Marloes Pomp, podpredsednica združenja EAIF.

»V AI4SI smo ponosni, da smo lahko sodelovali kot ustanovitveni člani Evropskega foruma za umetno inteligenco. Verjamemo, da bo ta evropski ekosistem postal pomemben sogovornik evropskim inštitucijam in drugim deležnikom pri razvoju, urejanju, spodbujanju in uvajanju umetne inteligence za izboljšanje kakovosti življenja evropskih državljanov in konkurenčnosti gospodarstva. Preko sodelovanja smo v iniciativi UI za Slovenijo dosegli, da bo naša država še bolj prepoznavna na polju umetne inteligence in da bo s svojim znanjem lažje nastopala na mednarodnem trgu. Po drugi strani bomo lahko še bolj uspešni v našem poslanstvu, saj bomo preko novih uredb in spodbud na ravni EU pospešili uporabo umetne inteligence tako pri podpori poslovnih in proizvodnih procesov v slovenskih podjetjih kot tudi pri nadgradnji samih proizvodov in storitev,« je izpostavil Mitja Trampuž, predsednik AI4SI in direktor podjetja CREAPRO.

Ustanovitev organizacije EAIF je potekala 15. maja 2023 na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju. Ustanovnemu sestanku se je pridružila tudi veleposlanica ga. Barbara Sušnik.

Spletna stran EUAIF: https://eaiforum.org/

Ustanovni člani European AI foruma na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bruslju

ga. Barbara Sušnik, veleposlanica RS v Bruslju

Daniel Abbou, predsednik European AI forum

Jeannette Gorzala, podpredsednica European AI forum

Marloes Pomp, podpredsednica European AI forum

Mitja Trampuž, predsednik AI4SI

Kako je ChatGPT pretresel svet si lahko preberete v članku, ki je objavljen v majski številki Glas Gospodarstva.

Splošne informacije o ChatGPT:

ChatGPT - https://openai.com/blog/chatgpt/

ChatGPT na Wikipediji - https://en.wikipedia.org/wiki/ChatGPT

Modeli strojnega učenja - https://en.wikipedia.org/wiki/Transformer_(machine_learning_model)

Poizkus glede kodiranja - https://chat.openai.com/auth/login

Primeri uporabe ChatGPT v praksi:

Članek o investiranju v uporabo UI - https://bwnews.pr/3QHpKA6

Razvoj izdelkov s pomočjo ChatGPT -  https://uxplanet.org/how-to-use-chatgpt-in-product-design-8-practical-examples-a6135308b9b2

Seznam z različnimi primeri uporabe ChatGPT bomo še dopolnjevali.

Kot partner letošnjega dogodka vas vljudno vabimo na konferenco Projektni forum 2023, ki bo potekala v torek, 9. maja 2023, v Hotelu A (pri Žalcu). Organizator dogodka je Slovensko združenje za projektni management.

Letošnja tema dogodka je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s projekti, vodenjem ali delujejo na področju oz. jih zanima področje umetne inteligence. Naslov letošnjega dogodka je Prihodnost projektnega managementa: integracija umetne inteligence in človeškega znanja.

Umetna inteligenca na velika vrata vstopa v vse organizacije, v vse procese in v življenje vsakega posameznika. Na velika vrata vstopa tudi v svet projektov in projektnega managementa. Kakšen je potencial in kateri so izzivi, ki v projektni management prihajajo s hitrim napredkom UI, bo osrednji predmet razprav in razmišljanj na Projektnem forumu 2023.

Na konferenci se nam bodo kot govorniki pridružili dr. Igor Vrečko (EPF, ZPM), Mitja Trampuž (AI4SI, CREApro d.o.o.), Tomi Ilijaš (Arctur d.o.o.), dr. Boris Cergol (Endava d.o.o.), dr. Franc Bračun (NLB d.d.), Gregor Jeromen (Result d.o.o.), Boštjan Božič (Trapview by EFOS d.o.o.), Martin Pečar (Omniopti d.o.o.).

Več o konferenci Projektni forum 2023 in prijava na konferenco na www.zpm.si/forum.

Vljudno vabljeni!

Trenutno v sklopu projekta Erasmus+ ARISA (Artificial Intelligence Skills Alliance) raziskujemo in analiziramo obstoječe nacionalne in regionalne pobude, politike in okvire, ki bi jih lahko uporabili kot primere najboljše prakse in izhodišče za razvoj strategije EU za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo na področju umetne inteligence. Poznate pobude iz javnega ali zasebnega sektorja, ki se še posebej osredotočajo na izpopolnjevanje in prekvalifikacijo digitalnih spretnosti, razvoj veščin UI, metodologije izobraževanja in usposabljanja na področju digitalnih spretnosti?

Prosimo vas, da nam odgovorite na anketo tukaj.

                                               VEČ INFORMACIJ O PROJEKTU

                                          ARISA spletna stran I Twitter I LinkedIn

V Združenju za informatiko in telekomunikacije smo eden izmed 14 partnerjev, ki sodelujemo na EU projektu Podatkovni prostor za znanja in veščine (DS4Skills). Pripravili smo video, kjer boste spoznali naše poslanstvo in aktivnosti za razvoj ekosistema za izmenjavo in dostop do podatkov o znanjih in veščinah ter o priložnostih za zaposlitev in učenje.

Povezava do videa.

Po ogledu videa vas vabimo, da se seznanite s celovitim in strukturiranim pregledom obstoječih platform, storitev, aplikacij in pobud s tega področja - Interactive inventory of skills data initiatives. Pregled je prosto dostopen vsem, ravno tako lahko sami dodate svoje projekte. S tem ta pregled nenehno raste in nudi posodobljen nabor informacij povezanih z veščinami. Povečajte prepoznavnost vašega podjetja in vaših pobud tudi izven Slovenije! Povežite se z drugimi člani podatkovnega prostora in sodelujte pri izmenjavi dobrih praks.

Dodajte svoj projekt tukaj.

VEČ INFORMACIJ O PROJEKTU

DS4Skills spletna stran I LinkedIn I Twitter

Kaj prinaša vodič managerju, podjetniku in lastniku?

Kot manager, podjetnik ali lastnik, ki želi svoje podjetje pripraviti na gospodarsko okolje, temelječe na umetni inteligenci (UI), se danes soočate z nasprotujočimi informacijami glede nevarnosti in koristi UI. Se morate kot vodja osredotočiti na tehnične stvari ali na strateško raven? So to dobre ali slabe novice? Na koncu morda ne želite imeti nič z UI, saj se bojite vlaganja v napačne tehnologije ali izpostavljanja svojega podjetja finančnim tveganjem zaradi potrebnih investicij. Še huje – če pobude propadejo, bo to za podjetje slabo. Etična dilema, da zaposleni izgubijo službo, lahko še dodatno okrepi vaše strahove.

V tem kratkem vodiču so predstavljeni koraki, po katerih lahko kot manager, podjetnik ali lastnik podjetja pričnete z uvajanjem UI v svoje podjetje na tak način, da se izognete nepotrebnim tveganjem in z veliko mero gotovosti prebrodite različne čeri na tej poti.

SPREJETI ZAKONODAJNI OKVIRI

Akt o umetni inteligenci

Povezava do dokumenta

Uredba o evropskem upravljanju podatkov ter spremembi Akta o upravljanju podatkov (DGA)

Povezava do dokumenta

Akt o upravljanju podatkov

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropskem upravljanju podatkov

Povezava do dokumenta

Akt o digitalnih trgih

UREDBA (EU) 2022/1925 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828

Povezava do dokuemnta

Akt o digitalnih storitvah

UREDBA (EU) 2022/2065 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES

Povezava do dokumenta

Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

DIREKTIVA 2002/58/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij

Povezava do dokumenta

eIDAS

UREDBA (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu

Povezava do dokumenta

Direktiva o elektronskem poslovanju

DIREKTIVA 2000/31/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu

Povezava do dokumenta

Splošna uredba o varstvu podatkov

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

Povezava do dokumenta

Direktiva o odprtih podatkih

DIREKTIVA (EU) 2019/1024 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja

Povezava do dokumenta

UREDBA (EU) 2019/1150 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev

Povezava do dokumenta

Regulativa o prostem pretoku neosebnih podatkov

UREDBA (EU) 2018/1807 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji

Povezava do dokumenta

Akt o podatkih

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo

Povezava do dokumenta

Akt o interoperabilni Evropi

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Unij

Povezava do dokumenta

V okviru projekta DS4Skills – Podatkovni prostori za znanja in kompetence smo pripravili celovit in strukturiran pregled obstoječih platform, storitev, aplikacij in pobud na področju podatkov o znanjih, veščinah, izobraževanjih in kompetencah. Omogoča odkrivanje, analizo in povezovanje z obstoječimi pobudami.

Popis je odprt za vse zainteresirane strani, kar omogoča nenehno rastoče in posodobljeno zbiranje informacij v podatkovni domeni povezani s kompetencami. Ne zamudite priložnosti, da povečate prepoznavnost vaših pobud in se povežite z drugimi člani podatkovnega prostora za znanja in kompetence.

Pregled najdete tukaj.

Združenje za informatiko in telekomunikacije Gospodarske zbornice Slovenije je skupaj s konzorcijem 14 partnerjev otvorilo projekt Podatkovni prostor za znanje in spretnosti (DS4Skills), ki ga vodi organizacija DIGITALEUROPE in združuje ključne deležnike iz panožnih, izobraževalnih in podatkovnih ekosistemov. Projekt financira Evropska komisija v okviru programa Digital Europe, cilj projekta pa je priprava podlage za razvoj evropskega podatkovnega prostora za znanja in spretnosti, ki podpira skupno rabo in dostop do podatkov o znanjih in veščinah.

Konzorcij partnerjev v projektu DS4Skills je 12. oktobra organiziral otvoritveni sestanek v Bruslju, na katerem so določili podroben delovni načrt za naslednjih 12 mesecev, kolikor bo trajal projekt. V okviru načrta, s katerim želi Evropska komisija ustvariti skupne evropske podatkovne prostore za različna področja, se projekt DS4Skills osredotoča na vzpostavitev podatkovnega prostora za znanja in spretnosti. Projekt predstavlja pripravljalno aktivnost, ki bo služila kot temelj za poznejšo izvedbo evropskega podatkovnega prostora za znanja in spretnosti. Glavne naloge projekta bodo identifikacija relevantnih virov podatkov za podatkovni prostor za znanja in spretnosti z vidika potreb deležnikov, predlaganje pristopov in možnosti za poznejšo izvedbo podatkovnega prostora ter skupaj s širokim in večdisciplinarnim omrežjem partnerjev oblikovati konsenz in se uskladiti s širokim naborom deležnikov na področju znanja in spretnosti.

Konzorcij projekta, ki ga vodi organizacija DIGITALEUROPE, vključuje 10 partnerjev in 4 pridružene partnerje, ki imajo številne izkušnje z vzpostavitvijo podatkovnih ekosistemov in skupnosti, ter širok nabor deležnikov z različnih področij, vključno z raziskovalci, ponudniki usposabljanja, podjetji ter združenji, ki zastopajo panožne in podatkovne ekosisteme.

Združenje za informatiko in telekomunikacije se je vključilo v projekt v okviru aktivnosti IKT Horizontalne mreže, ki jo tudi koordinira. V projektu DS4Skills sodeluje kot partner, s čimer bodo svojim članom ter širši domači javnosti zagotovili konkurenčno prednost in omogočili sodelovanje pri nadaljnjem razvoju evropskih podatkovnih prostorov. Združenje znotraj projektnih nalog vodi usklajevanje s Podpornim središčem za podatkovne prostore glede referenčne arhitekture, standardov, povezljivosti z drugimi sistemi, upravljanja podatkov in poslovnih modelov, javnost pa bo sproti obveščalo o rezultatih projekta.

Potencial umetne inteligence odpira Evropi nove priložnosti za preobrazbo: od avtomatizacije procesov do razvoja talentov. Tehnologije umetne inteligence lahko pomembno vplivajo na panoge, kot so finance, zdravstvo, dobavne verige, proizvodnja ali izobraževanje.

Po zadnjih podatkih v Evropski uniji le 8 % podjetij uporablja tehnologijo umetne inteligence (Evropska komisija, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2022). Ena od največjih ovir, da organizacije vpeljejo umetno inteligenco, je pomanjkanje znanja in spretnosti (IBM, Global AI Adoption Index 2022). ARISA, ki je Erasmus+ projekt in ga vodi DIGITALEUROPE, namerava zmanjšati vrzel v znanju in spretnostih na področju umetne inteligence ter s tem povečati razširjenost umetne inteligence in njene koristi za družbo.

ARISA pristop - z razvojem znanj in spretnosti do na človeka osredotočene in zaupanja vredne UI

Osnovno in tehnično znanje ter spretnosti s področja umetne inteligence so bistvenega pomena, da lahko ljudje in podjetja uporabljajo in oblikujejo zaupanja vredne storitve in rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. To prinaša velike koristi digitalnemu ekosistemu in celotni družbi.

Cilj projekta ARISA je zmanjšati pomanjkanje znanj s področja umetne inteligence na trgu EU. Na začetku projekta bomo ugotovili trenutne in nastajajoče vrzeli v znanju in spretnostih s področja umetne inteligence za posamezna poklicna področja – vključeni bodo tudi poslovni in tehnični vodstveni kader, strokovnjaki s področja tehnologije in oblikovalci politik. Poročilo o analizi potreb ARISA (izide v začetku aprila) bo razkrilo nove tržne zahteve glede vlog in znanj za poklice, povezane z umetno inteligenco.

V štirih letih projekta ARISA (2022-2026) bomo razvili evropsko strategijo za razvoj znanj in spretnosti na področju umetne inteligence, ki bo opredelila konkretne strateške cilje in ukrepe za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju in spretnostih, vključno s kratkoročnim in dolgoročnim načrtom. V okviru projekta bomo izdelali tudi učne načrte in programe (za ravni EQF4 do EQF8), ki bodo zaposlenim, iskalcem zaposlitve, vodjem podjetij in oblikovalcem politik omogočili pridobivanje znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo za podporo vključujoči in na človeka usmerjeni umetni inteligenci.

Odprta in sodelujoča UI skupnost znanj in spretnosti za vse

Projekt ARISA je zasnovan tako, da bodo v njem sodelovali tudi javni in zasebni deležniki na lokalni in evropski ravni. S tem bomo zagotovili najkakovostnejše rezultate ter podporo za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile na področju umetne inteligence. Ne nazadnje želi projekt kot del vodilne pobude Evropske komisije Pakt za znanja in spretnosti spodbuditi nastanek skupnosti, ki se bo vrtela okoli znanj in spretnosti na področju umetne inteligence.

Konzorcij ARISA, ki ga koordinira DIGITALEUROPE, združuje 16 polnopravnih in 4 pridružene partnerje z bogatimi izkušnjami s področja tehnologije in oblikovanja skupnosti. Vključuje široko mrežo deležnikov iz različnih okolij, vključno s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, z organi za akreditacijo in kvalifikacijo izobraževalnih programov in združenji, ki predstavljajo industrijo in digitalni ekosistem.

                                               VEČ INFORMACIJ O PROJEKTU

                                          ARISA spletna stran I Twitter I LinkedIn

Vabimo vas na Akademijo strojnega učenja za poslovne aplikacije, ki jo pri AI4SI organiziramo skupaj z IKT Horizontalno mrežo.

V okviru 3-dnevne akademije bomo v strnjeni obliki predstavili osnove strojnega učenja in njegovo praktično uporabo pri implementaciji poslovnih aplikacij.

Prvi dan bo akademija izvedena v obliki seminarja s poudarkom na prikazu obstoječih metod, rešitev in orodij, ki udeležencem brez predhodnega znanja strojnega učenja omogočajo razumeti in uporabiti pristope umetne inteligence ter metode strojnega učenja za inteligentno analizo podatkov in razvoj na metodah umetne inteligence zasnovanih rešitev. Govorili bomo predvsem o možnostih uporabe in razložili koncepte, ki uporabo inteligentnih rešitev dejansko omogočijo, zato je prvi dan delavnice primeren tudi za ne-tehnični kader.

Tekom praktičnega dela 2. in 3. dneva akademije, ki je namenjen tehničnemu kadru, bomo postopoma in vodeno izvedli glavne korake pri kreaciji sistema strojnega učenja. Začeli bomo z nalaganjem in osnovnim preiskovanjem podatkov. Nadaljevali bomo s predpripravo podatkov – čiščenjem nepravilnosti, obravnavo manjkajočih vrednosti in standardizacijo. Prvi vpogled v vzorce, ki se skrivajo v podatkih, bomo izvedli z različnimi vizualizacijami, ki so nepogrešljivi del podatkovne znanosti. Temu bo sledila izdelava prvega modela strojnega učenja. Po uporabi več različnih algoritmov strojnega učenja bomo nastale modele tudi ovrednotili po njihovi napovedni uspešnosti. Pri ovrednotenju bomo uporabili različne metodologije in različne metrike kakovosti napovednega modela. Akademijo bomo zaključili s preskusom dejanske uporabe izbranega napovednega modela strojnega učenja.

V sklopu akademije bomo spoznali tudi najpomembnejše osnovne knjižnice, ki razvijalcu inteligentnih rešitev v programskem okolju Python ne pomagajo le preživeti, ampak mu življenje še olepšajo. Akademija je namenjena razvijalcem, ki se z razvojem inteligentnih rešitev s strojnim učenjem še niso resneje ukvarjali ali ga poznajo zgolj teoretično.

Komu je tečaj namenjen:

• Razvijalcem programske opreme in informacijskih rešitev

• Vodjem projektov uvedbe IKT rešitev v poslovne procese

• Vodjem služb za informatiko

•  Direktorjem podjetij

Želena predznanja (za 2. in 3. dan delavnice):

• osnovno poznavanje Windows operacijskega sistema

• osnovno poznavanje programiranja

Pogoj za udeležbo na delavnici (za 2. in 3. dan delavnice):

· udeleženci potrebujejo (prenosni) računalnik in Google račun

Znanja na področju strojnega učenja za poslovne aplikacije še posebej primanjkuje v malih in srednjih podjetjih, zato smo pri IKT horizontalni mreži (ZIT) pripravili Akademijo strojnega učenja za poslovne aplikacije, ki jo bo za nas izvedel UM FERI. Akademija je razdeljena na 3 dni, ki bodo potekali v živo na GZS in bodo trajali vsak po 8 ur.

Prijavljena organizacija se mora udeležiti vseh 3 dni tečaja:

-  Razvijalec se udeleži vseh treh dni akademije

-  Priporočamo, da se vodja projektov ali direktor udeleži prvega dne akademije

Prvi dan je poleg IT strokovnjakom namenjen tudi direktorjem podjetij oz. vodjem IT oddelkov in projektov, da se seznanijo z osnovnimi koncepti umetne inteligence  in strojnega učenja. Druge dva dneva akademije pa sta namenjena samo IT strokovnjakom, ki se bodo učili programiranja.

Vabimo IT strokovnjake  iz slovenskih podjetij in organizacij, ki želijo okrepiti znanje na področju razvoja rešitev umetne inteligence in strojnega učenja za poslovne aplikacije. Praktične vaje bodo v programskem jeziku Python.

Število udeležencev smo omejili na: 1. dan 40 udeležencev, druge 2 dni po 20 udeležencev.

Predvidevamo 1 prijavo na podjetje (2 osebi prvi dan, nato 1 oseba na drugih dveh dneh).

 
KOTIZACIJA:

Tečaj je za člane ZIT in IKT horizontalne mreže brezplačen.
Člani GZS in ostalih SRIP imajo 20 % popust.

Za nečlane je cena 3-dnevne akademije: 1.400 EUR + DDV.

Ve informacij in prijava => TUKAJ.


 


 

 

Naložbo sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj«.  
 

Združenje za informatiko in telekomunikacije, ustanovitelj iniciative AI4SI, je podpisnik skupne izjave članov DIGITALEUROPE o akt o umetni inteligenci. Države članice se pripravljajo na sprejetje akta o umetni inteligenci s splošnim pristopom, spodbujamo Svet EU, naj v okviru prihodnjih tristranskih pogajanj upošteva štiri priporočila. Priporočila so pripravili predstavniki digitalne industrije in so namenjene vsem državam članicam.

Več o izjavi in priporočilih si lahko preberete tukaj.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov unije si lahko preberete tukaj. 

Več o forumu si lahko preberete spodaj.

Join the next European AI Forum!

Save the Date - European AI Forum (December 15th, 2022)

Dear friends,

We are excited to invite you to the 6th European AI Forum!

The event is going to take place online on December 15th, 2022, from Brussels.

As always, you can expect interesting guest speakers, participate in lively discussions and broaden your European network!

Get tuned for compelling panel debates on the latest developments around AI:

 - The European AI Act
- AI and Education
- Economics of AI
- Chips and Grants

You can register for the European AI Forum via the link>> here.

Ta raziskava je del projekta ARtificial Intelligence Skills Alliance - ARISA, štiriletne mednarodne pobude, ki jo financira Evropska komisija. Pri Iniciativi AI4SI in IKT Horizontalni mreži (GZS) smo eden izmed 15 partnerjev, ki sodelujejo na projektu.

V okviru projekta bomo oblikovali in izvedli strategijo veščin umetne inteligence. Oblikovali bomo programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja za Evropo z namenom nadgradnje znanja in prekvalifikacije delovne sile v skladu s trenutnimi in novimi potrebami trga.

Vaše sodelovanje v tej raziskavi nam bo pomagalo bolje razumeti potrebe industrije na področju umetne inteligence (UI) - katere veščine zaposleni najbolj potrebujejo, katere funkcije  UI so v podjetju najbolj potrebne, katerih veščin in zaposlitvenih profilov UI ne morete najti na trgu dela.

Podatki, ki jih bomo zbrali z vaše strani in drugih akterjev v industriji, nam bodo zagotovili informacije za oblikovanje učinkovite evropske strategije znanj in spretnosti na področju umetne inteligence.

Za izpolnitev ankete boste potrebovali največ 10 minut, do nje pa lahko dostopate prek te povezave: ARISA Industry Survey.

Ko bomo raziskavo zaključili, boste prejeli poročilo o potrebah po veščinah s področja umetne inteligence in strategijo veščin umetne inteligence! 

Prosimo vas, da na raziskavo odgovorite do 25. 11. 2022. Za dodatne informacije smo vam na voljo na ai4si@gzs.si.

Za izpolnjeno anketo se vam že vnaprej zahvaljujemo!

Leta 2017 je imela več kot polovica evropskih podjetij, ki so zaposlovala (ali poskušala zaposliti) strokovnjake za IKT, težave pri zapolnjevanju prostih delovnih mest. Stanje je bile še posebej izrazito, ko je šlo za potrebo po naprednih digitalnih znanjih, ki jih potrebujemo za delovna mesta, ki so povezana z umetno inteligenco (UI).

V posebnem poročilu o tem, kako bosta umetna inteligenca in avtomatizacija spremenili naš svet dela, je zapisano, da se trenutno dogajajo velike spremembe v gospodarstvu in dejavnostih, ki so povezane z njim povezane. Digitalizacija je v zadnjem desetletju v EU ustvarila 2 milijona novih delovnih mest, do leta 2030 pa se na področju IKT pričakuje 7,75 milijona novih delovnih mest; kar je najpomembneje, od 14 % do 47 % sedanjih delovnih mest je ogroženih zaradi avtomatizacije s tehnologijo umetne inteligence. Prehodi delavcev, prilagoditve in zahteve po znanju in spretnostih bodo pomembni izzivi, s katerimi se bo treba soočiti pri prilagajanju na prihajajočo dobo umetne inteligence. Za obvladovanje prehodov, ki jih prinašata avtomatizacija in umetna inteligenca, bo vloga izobraževalnih sistemov ključnega pomena.

Glavni cilj projekta je razviti lokalne ekosisteme za podporo izpopolnjevanju in prekvalifikaciji delovne sile z neposrednim vključevanjem lokalnih skupnosti, da bi zgradili v človeka in družbo usmerjeno umetno inteligenco.

Cilji projekta

- Razviti znanje o veščinah umetne inteligence in analizirati neusklajenost veščin umetne inteligence na ravni EU.
- Razviti evropski strateški pristop k sektorskemu sodelovanju na področju veščin umetne inteligence.
- Opredeliti zahteve po spretnostih in veščinah na ravni EU za tiste profile, ki so pomembni za umetno inteligenco.
- Oblikovati "osnovni" učni načrt za evropski sektor umetne inteligence z različnimi moduli usposabljanja za nove poklicne profile na področju umetne inteligence.
- V različnih državah pilotno izvesti programe usposabljanja (vključno s sistemom certificiranja).
- Vzpostavite stalno mrežo sodelovanja zainteresiranih strani na področju umetne inteligence za sistematično spremljanje trga dela in spretnosti, povezanih z umetno inteligenco, ter za posodabljanje in ohranjanje ustreznosti evropske strategije znanj in spretnosti na področju umetne inteligence.
- Zagotoviti široko uporabo projektnih rezultatov in izsledkov v času trajanja projekta.
- Uporabiti rezultate projekta na nacionalni ravni ter tekom projekta zagotavljati široko vključenosti ključnih interesnih skupin.

Projekt ARISA financira Evropska komisija v okviru programa Erasmus+. 

 

Projektni konzorcij:
• DIGITALEUROPE

Gospodarska zbornica Slovenije

• Informatikai, Tavkozlesi es Elektronikai Vallalkozasok Szovetsege
• AS BCS Koolitus
• European Digital SME Alliance
• Exelia EE
• Associazione CIMEA
• ASIIN Consult
• Stichting Hogeschool Utrecht
• Budapesti Muszaki es Gazdasagtudomanyi Egyetem
• Digital Technology Skills Limited
• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
• Adecco Formazione
• Warszawska Wyzsza Szkola Informatyki
• Global Knowledge Network France

• Universidad Internacional de la Rioja

Cilj javnega razpisa je prispevati k zelenemu prehodu, k povečevanju vlaganj v raziskave in razvoj, povečanju produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva s sofinanciranjem raziskovalno razvojnih projektov konzorcijev podjetij, usmerjenih na področje prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaženja in na področje blažitve podnebnih sprememb, ki se nanašajo na razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, kar posledično veča konkurenčnost sodelujočih podjetij. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo predmetnega javnega razpisa, je 45.000.000,00 EUR, kar pomeni, da je lahko podprtih vsaj 150 projektov.

Poleg predstavitve javnega razpisa so bila podrobno predstavljena tudi merila za pridobitev zadostnega števila točk za uspešno prijavo. Novost tokratnega razpisa so konzorciji ter merila in pogoji s področja varovanja okolja, predvsem krožnega gospodarstva ter blažitve podnebnih sprememb, ki so ključna za uspešnost prijave in pridobitev sredstev, zaradi česar bodo del programa organizirane delavnice v te namene.

Več o razpisu TUKAJ!

Vabimo vas na brezplačni informativni dan javnih razpisov DIGITALNA PREOBRAZBA GOSPODARSTVA ter SPODBUJANJE VELIKIH INVESTICIJ ZA VEČJO PRODUKTIVNOST IN KONKURENČNOST v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Namen javnega razpisa DIGITALNA PREOBRAZBA GOSPODARSTVA je spodbuditi gospodarstvo (velika podjetja, ki delujejo v konzorcijih z mikro, malimi in srednje velikimi podjetji) k celoviti digitalni preobrazbi poslovanja ali k digitalni preobrazbi posameznih poslovnih funkcij, s pomočjo uporabe naprednih digitalnih tehnologij. Skupna predvidena višina razpisanih sredstev je 44.000.000 EUR.

Namen javnega razpisa SPODBUJANJE VELIKIH INVESTICIJ ZA VEČJO PRODUKTIVNOST IN KONKURENČNOST je spodbuditi gospodarske družbe k trajnostno naravnanim investicijam z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevale k dekarbonizaciji ter zelenemu in digitalnemu prehodu ter dolgoročno omogočile večjo produktivnost gospodarske družbe, boljše okrevanje, odpornost, rast in konkurenčnost gospodarstva. Višina sredstev javnega razpisa znaša 88.500.000,00 EUR.

Digitalizacija in investicije predstavljata ključna področja za uspešen razvojni preboj slovenskega gospodarstva. Na dogodku bodo predstavljeni možni viri financiranja, ki predstavljajo ključni predpogoj za ta razvojni preboj, kot je to opredeljeno v Horizontih prihodnosti.

Več informacij o dogodku in prijave >>  TUKAJ!

Vse večja prisotnost in uporaba umetne inteligence (UI) postaja naša družbena stvarnost. UI bo kot splošno uporabna tehnologija (ang. general purpose technology), ki jo nekateri primerjajo z elektriko, parnim strojem in internetom, prodrla na vsa področja našega življenja. UI za razliko od drugih tehnologij v največji meri omogoča strojem izvajanje dejavnosti, ki so bile do nedavnega omejene le na človeške zmožnosti in inteligenco. Glede na obseg predvidenih sprememb pa je med ključnimi izzivi uvajanja UI v družbo vprašanje, ali se bo ta uporabljala v dobrobit ali v škodo posameznika in družbe.

Kako zahteve po etičnosti in skladnosti s človekovimi pravicami učinkovito vključiti v razvoj novih inovativnih tržnih rešitev UI na način, da bo skladen z uporabljeno razvojno metodologijo, ki prvenstveno zasleduje dodano vrednost za končnega uporabnika v okviru jasnih zahtev za razvoj aplikacije, na primer z vidika funkcionalnosti, razpoložljivosti, uporabniške izkušnje, razširljivosti?

Več o dogodku si lahko preberete na spletišču GOV.SI

Udeležence dogodka v organizaciji Ministrstva za javno upravo, Tehnološkega parka Ljubljana, Gospodarske zbornice Slovenije in IKT horizontalna mreža je nagovoril tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da se s področjem umetne inteligence intenzivno ukvarjamo šele v zadnjem obdobju, ima Slovenija že več kot 40 letno zgodovino raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na področju umetne inteligence. Uspešni smo na mednarodni ravni in pohvalimo se lahko tudi z vzpostavitvijo prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI) pod pokroviteljstvom UNESCA »Imamo odlične pogoje za uspešen razvoj in uvajanje umetne inteligence, saj imamo kakovostno univerzitetno izobraževanje na področju umetne inteligence, zainteresirano in aktivno civilno družbo ter hitro naraščajoče število podjetij, ki sprejemajo umetno inteligenco in jo želijo uporabiti pri svojem poslovanju,« je v uvodnem nagovoru poudaril minister Boštjan Koritnik. Vendar izkušnje kažejo, da tehnološke rešitve niso edini pogoj za uspešno uvajanje umetne inteligence v različna področja našega življenja. Ljudje so do novih tehnologij pogosto nezaupljivi, zato bo nujno povečati zaupanje javnosti v to, da bo nova tehnologija našim življenjem dejansko koristila ne pa jih ogrožala.

Pravni in etični okvir bomo vzpostavili v sodelovanju z našimi evropskimi partnerji na podlagi smernic, ki jih na ravni EU gradimo skupaj. »Pripravljamo Nacionalni program za umetno inteligenco kot osnovo za aktivnosti na področju umetne inteligence tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Program stremi k uvajanju umetne inteligence tako, da sta razvoj in uporaba vseh sistemov v največji možni meri namenjena zagotavljanju blaginje ljudi in družbe, pri čemer pa se posebej zavzema za ohranjanje nacionalnega jezika in kulturne identitete, kjer lahko predstavlja ključno orodje. To omogoča, da so ljudje pri spodbujanju digitalizacije dejansko v središču pozornosti,« je še povedal minister Koritnik in zaključil, da želimo biti povezovalni člen med različnimi pobudami ter omogočiti uspešno in učinkovito usklajevanje in sodelovanje v mednarodnem okolju. Področje razvoja in uporabe umetne inteligence bo tudi v ospredju slovenskega predsedovanja Svetu EU jeseni letos.

Mag. Samo Zorc, koordinator priprave Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI) z Ministrstva za javno upravo je udeležencem dogodka predstavil nastajajoči nacionalni program. Program vsebuje jasno vizijo in deset strateških ciljev, med njimi izobraževanje, varnost, pravno-etični okvir in tudi zaupanje javnosti. Prav ustrezno razumevanje bo bistveno vplivalo na uspešnost uvajanja umetne inteligence, je poudaril Zorc. Ključno vprašanje pa je, ali pri uvajanju umetne inteligence potrebujemo poseben pravni okvir. 

Cilj razprave v okrogli mizi je bil deliti različne poglede, mnenja, predvsem pa priti do zaključkov o tem, ali potrebujemo poseben okvir za upoštevanje etike ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin za področje umetne inteligence ter osvetlitev vloge etike ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin za uspešno in učinkovito uvajanje rešitev umetne inteligence v družbo. Razprava se je zaključila z ugotovitvami, da je pred nami zahtevna naloga, saj govorimo o nečem, kar bo močno vplivalo na naše življenje. Nujna je ustrezna obravnava etičnih načel in zagotavljanja človekovih pravic v tem oziru. Treba bo opredeliti pravna pravila ter ustrezno definicijo, ki bo podlaga za nadaljnje urejanje. Ključen bo izobraževalni vidik in zavedanje, da vse, kar je mogoče, ni nujno tudi prav. Slišati je bilo, da je etika poskus družbenega dogovora, ki pa se med državami razlikuje.

Kot je ob zaključku razprave izpostavil eden od gostov okrogle mize, Marko Grobelnik, imamo kot majhna država pravzaprav primerjalno prednost, saj se je v Sloveniji oblikovala dobro delujoča skupina strokovnjakov na tem področju, česar nimajo niti mnoge večje države, in zato lahko dobro sodelujemo, delujemo ter imamo pomemben vpliv tudi v mednarodnem prostoru.

Več o dogodku si lahko preberete na spletišču GOV.SI.

Posnetek dogodka najdete TUKAJ.

V okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti je 29. septembra 2020, v organizaciji Ministrstva za javno upravo, Informacijskega pooblaščenca, Tehnološkega parka Ljubljana in Gospodarske zbornice Slovenije potekal virtualni dogodek z naslovom Etika pri ponovni uporabi podatkov v digitalni družbi. Namen dogodka je bil sprožiti procese, ki bodo odločevalcem dale odziv skupnosti glede prehoda v digitalno družbo.

• V sodobni družbi so odprti podatki osnova za številne nove izdelke in storitve, ki povečujejo produktivnost in učinkovitost, omogočajo bolj prilagojene izdelke in storitve ter omogočajo boljše oblikovanje politik in nadgradnjo javnopravnih storitev. 
• Razpoložljivost podatkov je ključnega pomena tudi za razvoj sistemov umetne inteligence, saj se izdelki in storitve hitro premikajo od prepoznavanja vzorcev, do vpogleda v bolj sofisticirane tehnike napovedovanja in s tem do boljših odločitev.
• V okviru dogodka, ki je potekal preko on-line video povezave, je pozdravni nagovor najprej podala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je izpostavila, da je etika pri urejanju razmerij na področju odprtih podatkov vedno bolj pomembna, pri čemer je enoznačno definicijo etike sicer težko podati, a je pomembno, da družba na tem področju določi vsaj minimalna pravila skupnega ravnanja.
• Udeležence je nagovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je izrazil zadovoljstvo glede organizacije dogodka, ki je potekal v sodelovanju z Informacijskim pooblaščencem, ter se dotaknil aktivnosti ministrstva na področju odpiranja podatkov javnega sektorja. Slednje po njegovem mnenju pomembno prispeva k transparentnosti delovanja javnega sektorja kot ključnega pospeševalnika razvoja, na tem področju pa je izpostavil Nacionalni portal odprtih podatkov (OPSI), ki služi kot centralni katalog vseh evidenc in je hkrati enotna vstopna točka, preko katere lahko vsakdo pridobi javno dostopne podatke v odprti in strojno berljivi obliki. »Portal OPSI je vzor dobrega sodelovanja med različnimi organi, saj podatke pridobiva ne le iz državne in javne uprave, ampak iz širšega javnega sektorja na način neposrednega harvestinga.

Svetovni dan pravice vedeti

V zadnjem tednu septembra po vsem svetu potekajo aktivnosti, ki zaznamujejo Svetovni dan pravice vedeti (praznujemo ga 28. septembra). Ta dan so leta 2002 razglasile nevladne organizacije, povezane v mrežo Freedom of Information Advokates Network (FOIAnet), v letu 2019 pa ga je za Mednarodni dan Univerzalne pravice dostopa do informacij razglasila 74. generalna skupščina Združenih narodov.

Več o dogodku na spletišču GOV.SI.

Posnetek celotnega dogodka >> TUKAJ. 

Ne zamudi priložnosti za pridobitev nujno potrebnih znanj s področja digitalnega marketinga, optimizacij spletnih strani in upravljanja z digitalnimi orodji.

Iniciativa AI4SI in GZS- Združenje za informatiko in telekomunikacije vas kot partnerji projekta Grow Slovenia with Google vabimo, da se pridružite na brezplačnih delavnicah z vodilnimi domačimi strokovnjaki digitalnega sveta.
Delavnice so za vse člane GZS brezplačne in bodo potekale online.
Meseca marca nadaljujemo s serijo brezplačnih 90 minutnih delavnic z vodilnimi domačimi strokovnjaki digitalnega sveta.

16. marec 2022: Google oglaševanje – nadaljevalna delavnica
23. marec 2022: Oglaševanje na družbenih omrežjih – nadaljevalna delavnica
30. marec 2022: On-site in Off-site optimizacija spletnih strani – nadaljevalna delavnica

Število prostih mest na delavnicah je omejeno.
Z udeležbo na vsaj treh delavnicah boste prejeli potrdilo trojno akreditirane poslovne šole - Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, v partnerstvu s podjetjem Google.
Vabljeni, da se prijavite na nadaljevalne 90 minutne delavnice Grow Slovenia with Google.Več o delavnicah in prijavi tukaj

Da se lahko umetna inteligenca uporablja kot orodje za okoljske in podnebne ukrepe, je danes več kot očitno. Z množico novih politik in strategij na področju umetne inteligence, raziskav, z razvojem in naložbami v zeleno tranzicijo in krožno gospodarstvo lahko vidimo dejanski potencial transformativnih tehnologij za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Hkrati vse bolj razumemo tudi vpliv umetne inteligence na okolje. 

V prihodnje bo nujno potreben globalni diskurz o okolju prijazni umetni inteligenci, le-ta bo namreč pomemben element pri uresničevanju evropskega Zelenega dogovora in trajnostnih ciljev na sploh. 

Avtorica prispevka poudari: “Okoljsko prijazne tehnologije v kontekstu onesnaževanja so tehnologije, ki ustvarjajo malo ali nič odpadkov, za preprečevanje onesnaževanja. Zajemajo tudi tehnologije za obdelavo onesnaževanja, potem ko je to že nastalo."

Evropski Zeleni dogovor iz leta 2019 je prepoznal transformativno moč umetne inteligence, ki prispeva k uresničitvi zelenega prehoda. Umetna inteligenca lahko pomaga pri tem prehodu na primer z učinkovitejšo uporabo redkih virov, napovedovanjem in upravljanjem vplivov na okolje ali z optimizacijo proizvodnih procesov. Hkrati Zeleni dogovor poudarja, da mora biti „trajnost“ ključna izhodiščna točka za razvoj ne le tehnologij umetne inteligence, temveč digitalizirane družbe na splošno.

Iniciative, kot je Pobuda za umetno inteligenco, osredotočeno na človeka (Initiative for Human-Centric AI) in različne dejavnostni ter raziskave na ravni EU pripomorejo k promociji vizije Unije o trajnostni in zaupanja vredni umetni inteligenci v svetu.

Celoten članek si preberite na spletišču European AI Alliance >> TUKAJ.

Inkubator REACH ima 3,5 milijona evrov vreden sklad za spodbujanje ustvarjanja podatkovnih vrednostnih verig po vsej Evropi in išče 30 obetavnih startupov in MSP, ki se ukvarjajo z veliki podatki (big data).

Cilj projekta, ki ga financira EU, je olajšati razvoj zaupanja vrednih in varnih inovativnih rešitev, ki temeljijo na industrijskih in osebnih podatkih.

• do 120.000 EUR brez lastniškega financiranja,
• dostop do velikih korporacij in njihovih industrijskih podatkovnih nizov,
• dostop do digitalnih in poslovnih veščin,
• dostop do orodja REACH za varne in zaupanja vredne podatkovne verige vrednosti.

Spletna predstavitev projekta bo potekala 20. 1. 2022 ob 13:00 - več informacij in registracija TUKAJ.

Na razpis se lahko prijavite do 22. 2. 2022 do 17:00.

Vse dodate informacije najdete na spletišču REACH inkubatorja TUKAJ.

Imate projekt, razvijate inovativne izdelke in/ali storitve na področju visoko zmogljivih digitalnih tehnologij?

Ali želite deliti svoje izkušnje, svojo vizijo in izkušnje z uporabo inovativnih digitalnih tehnologij?

Forum Teratec ponuja udeležencem vizijo novih tehnologij na področju numerične simulacije, HPC/HPDA, UI in kvantnega računalništva. Raziskuje trende in nove perspektive v korist številnih industrijskih področij in njihovih posebnih potreb.

Prijave potekajo do 15. februarja 2022. 

Več informacij in prijave na spletni strani TUKAJ. 

3 dnevno »online« izobraževanje ponuja preko 30 različnih sklopov vsebin, delavnic, poslovnih primerov, diskusij. Z namenom konkretnega prikaza rešitev in dodane vrednosti uvedbe umetne inteligence v podjetja, institucije oz. njihove procese in poslovanje. 

Dogodek je namenjen:
● Managerjem, ki želite pridobiti znanja za naslednje strateške odločitve pri izvedbi lastne preobrazbe podjetja, ki bo temeljila na umetni inteligenci.
● AI strokovnjakom, ki želite pridobiti vpogled v vodilne tehnološke trende na področju umetne inteligence, pa tudi njihov vpliv na poslovanje podjetij ter naložbene priložnosti.
● Vsem, ki želite dodatna znanja in razumevanje področja uporabe UI v poslovanju za lažje odločanje.

Za področja:
● Finance, prodajo, nabavo, proizvodnjo, marketing, nabavo, oskrbovalne verige, HR, poslovni razvoj in drugo.
● Banke, zavarovalnice, industrijo, farmacijo, zdravstvo, telekomunikacije, turizem, mesta, infrastrukturo, itd.

Organizator z nepovratnimi sredstvi omogoča brezplačne kotizacije za nekatere kategorije udeležencev.

Ne zamudite priložnosti za prijavo in si zagotovite svojo vstopnico za ConnectAI Digital Masterclass 2022!

Uporabite kodo: ConnectAIGoogle
Več o izobraževalnem programu in prijava na dogodek TUKAJ.

V četrtek, 16. 12. 2021, je v Digitalnem središču Slovenije potekal 4. European AI Forum. Ob koncu slovenskega predsedovanja Svetu EU je iniciativo AI4SI doletela čast, da organiziramo dogodek v Ljubljani. 

Youtube povezava:

Na letošnji konferenci GoDigital 2021 so udeleženci razpravljali o nujnosti pospešene digitalne preobrazbe. Strinjali so se, da je to ključno za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti podjetij, pri tem pa izpostavili, da ima Slovenija zgodovinsko priložnost, da s povezovanjem in sodelovanjem postana ena od zmagovalk digitalnega prehoda. Dogodek, na katerem so sodelovali tuji in domači strokovnjaki, je organiziralo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Konferenca je umeščena tudi v program predsedovanja svetu EU.

Generalni direktor GZS, mag. Aleš Cantarutti, je uvodoma poudaril pomen digitalne transformacije gospodarstva, pri čemer je izrazil razočaranje, da je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost relativno malo EU sredstev namenjenih digitalizaciji gospodarstva, torej podjetjem, in neprimerno več javnemu sektorju. »Dejstvo je, da podjetniški sektor zaostaja pri vlaganjih v opremo IKT, programsko opremo, podatkovne baze, v nova znanja zaposlenih na tem področju. Kljub temu pa imamo v Sloveniji vrhunska podjetja, ki so v obdobje digitalizacije vstopila skozi velika vrata,« je bil jasen. Spregovoril je o pomenu uvajanja Družbe 5.0, koncepta, ki so ga v osnovi razvili na Japonskem. Pri tem gre za uvajanje sodobnih tehnologiji in konceptov, ki so že močno prisotni v industriji 4.0, v širšo družbo oziroma v naše vsakdanje življenje. »Evropa je v ne tako davni preteklosti zapravila kar nekaj strateških priložnosti za globalno voditeljstvo pri uvajanju novih konceptov in tehnoloških rešitev. Digitalna transformacija in prehod v družbo naslednje generacije je zato nova priložnost, da dokažemo moč in potencial evropskega znanja in gospodarstva,« je še dodal. Cantarutti je ob tem poudaril tudi vlogo Gospodarske zbornice Slovenije, ki je tudi aktivna članica Slovenske digitalne koalicije, kot dela slovenskega digitalizacijskega ekosistema.

Mark Boris Andrijanič, minister Službe vlade za digitalno preobrazbo, je povedal, da je nova Služba vlade za digitalno preobrazbo, ki jo vodi, pripravila ambiciozen program, da bi se Slovenija do konca tega desetletja uvrstila med pet digitalno najbolj naprednih evropskih držav. V naslednjih mesecih pripravljajo uvedbo najobsežnejšega programa za razvijanje digitalnih veščin v naši zgodovini, da bi tako premostili različne oblike digitalnih vrzeli. Slovenija bo vzpostavila tehnološke ambasado v Silicijevi dolini, v Sloveniji pa Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO. Digitalna preobrazba je tudi na vrhu agende slovenskega predsedovanja Svetu EK. »Prizadevamo si, da bi dosegli pomemben napredek v zakonodaji EU na področju digitalnih storitev in trgov, umetne inteligence, gostovanja in upravljanja podatkov. Zdaj je čas, da postane Evropa na digitalnem polju vodilna, preden bo prepozno,« je poudaril Andrijanič.

Predsednik UO GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije (GZS-ZIT) Igor Zorko je dejal, da je digitalizacija po meri uporabnikov ter kot orodje za odziv na krize v zadnjem letu pridobila na pomenu. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da je »po dolgih letih tudi v Sloveniji prišlo do konkretnih ukrepov in aktivnosti na tem področju.« Izpostavil je pomen ustanovitve Službe vlade za digitalno preobrazbo, ki povezuje digitalizacijo celotne Slovenije in presega delitev po ministrstvih. Ključne izzive naše države vidi v prilagoditvi digitalne regulative, pripravi konkretnih spodbud in projektov iz EU finančnih virov ter na splošno spremembi pristopa pri digitalizaciji gospodarstva, družbe in državne uprave. »Na GZS in ZIT smo zelo aktivni v vseh teh nacionalnih aktivnostih in kot IT skupnost podpiramo napore Slovenije in EU, da bo Slovenija digitalno naj država v regiji, s top kompetencami in primernim vplivom naše digitalne skupnosti.«

»Digitalizacija prinaša jasen poslovni učinek v smislu večje produktivnosti, konkurenčnosti, odpornosti in podpira tudi zeleni prehod,« je dejal Nenad Šutanovac, direktor GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije. Letošnja že četrta Konferenca GoDigital je po njegovih besedah postala ključna in največja neodvisna poslovna konferenca v Sloveniji, osredotočena na digitalno preobrazbo. Združuje odločevalce iz podjetij iz vseh sektorjev, predstavnike vlade, raziskovalne in izobraževalne predstavnike ter bodoče odločevalce – študente.

David Groombridge iz podjetja Gartner je spregovoril o tehnoloških trendih, tako tistih z največjim potencialom kot tistim, ki so moteči. Pojasnil je, kako lahko te trende izkoristimo za spodbujanje inovacij in preobrazbe. Podrobneje je predstavil 12 ključnih trendov, za katere Gartnerjevi analitiki predpostavljajo, da bodo v prihodnje pomembno vplivali na ustvarjanje konkurenčne prednosti, rast poslovanja in uspešnost podjetij, kot so na primer generativna umetna inteligenca, popolna izkušnja in podatkovno tkanje. Izpostavil je tudi pomen kibernetske varnosti in zaupanja.

V prispevku z naslovom Kako najbolje izkoristiti evropsko digitalno desetletje je Cecilia Bonefeld-Dahl, DIGITALEUROPE, predstavila pregled strategije in ciljev EU za digitalno desetletje ter obseg financiranja, ki je na voljo v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost ter drugih programov EU. Prikazala je tudi trenutno stanje evropske digitalne preobrazbe.

Na okrogli mizi z naslovom Ali lahko EU izkoristi digitalno desetletje za svoj preboj so razpravljavci prikazali tako lokalni, evropski kot svetovni pogled na ključne digitalne pobude. Pri tem so poudarili, da je nujno potrebno pospešiti prehod v evropsko digitalno ero in ob tem predstavili več različnih ukrepov, ki jih tako EU kot Slovenija pripravljata za digitalno transformacijo. Med drugim so izpostavili tudi potrebo po več digitalnega znanja, veščin in kompetenc ne le v gospodarstvu, ampak v celotni družbi. Veliko dela pa nas čaka zlasti na področju zakonodaje in regulative, pri čemer bo potrebno odgovoriti tudi na številne izzive s področja mednarodnega prenosa podatkov. Digitalni preboj pa ne more uspeti brez izjemno pomembnega zaupanja vseh deležnikov v digitalno preobrazbo, so se strinjali.

Na okrogli mizi Digitalizacija je ključ za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti – in še mnogo več! je bila razprava osredotočena na ključno vprašanje - zakaj digitalizacija in digitalna transformacija. Sogovorniki so izpostavili nujnost, da podjetja pospešijo digitalne naložbe, razvijajo digitalne veščine in načrtujejo digitalne profile. Pri tem bodo gotovo v pomoč različne vrste državnih pomoči, zlasti za mala in srednja podjetja, ki na področju digitalne transformacije pri nas zaostajajo za velikimi. Razpravljavci so poudarili, da digitalna transformacija ni predvsem vprašanje tehnologije, ampak ljudi, saj v gospodarstvo in družbo prinaša novo, digitalno kulturo z velikimi premiki v mišljenju, organizaciji, investiranju in ljudeh ter kreira nove poslovne modele, ki temeljijo na analitični uporabi podatkov. Kot primer dobre prakse so izpostavili Singapur, kjer med drugim izobražujejo javne uslužbence o tem, katere pozitivne spremembe lahko prinese tehnologija. Slovenija ima zgodovinsko priložnost, da bi s povezovanjem in sodelovanjem postala ena od zmagovalk digitalnega prehoda, so zaključili sogovorniki, vendar bi bilo za to potrebno povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov »od spodaj navzgor«, predvsem pa večja vlaganja v znanje – od različnih oblik in nivojev izobraževanja do večjega financiranja raziskav, razvoja in inovativnosti.

Kaj so glavne poslovne koristi in priložnosti in kako izkoristiti svojo pozicijo, kulturo podjetja in kompetence za pospešitev digitalne preobrazbe, je na primerih predstavil Marko Derča iz podjetja Kearney v svojem predavanju Kako in zakaj ostati med prvaki digitalne preobrazbe. Povedal je, da je digitalni odziv na krizo COVID-19 pospešil kontinuirano tehnološko inoviranje, vse večjo uporabo interneta, razvoj novih poslovnih modelov, da pa digitalne zmagovalce ustvarjajo okretnost, agilnost in prilagodljivost načinov dela in ne sama tehnologija. Izpostavil je tudi velik pomen razvijanja in privabljanja talentov v podporo tako digitalni preobrazbi kot inovativnosti.

Športni psiholog prof. dr Matej Tušek je iz zgodb slovenskih nosilcev medalj predstavil, kaj je potrebno osvojiti na poti do medalje in kaj od tega potrebujejo tudi naša podjetja, da bi bila še uspešnejša.
Primeri dobrih praks, ki so bili predstavljeni v okviru konference GoDigital, so potrdili, da digitalni projekti resnično učinkujejo in prinašajo ključne konkurenčne prednosti.

Mediji o konferenci GoDigital 2021:

Finance: Le digitalno povezana Evropa bo lahko konkurenčna na svetovnem trgu
Delo: Prvi razpis za digitalizacijo podjetij bo vreden 44 milijonov
Siol: Pospešena digitalna preobrazba ključna za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti

Svet 24: Digitalna preobrazba bo slovenskemu poslovnemu okolju omogočila številne priložnosti

Vabljeni na 4. European AI Forum, ki bo potekal 16. 12. 2021 s pričetkom ob 10. uri. Med glavnimi organizatorji je tudi iniciativa AI4SI.

Več o forumu si lahko preberete spodaj.

Dear friends of the European AI Forum,

We are happy to invite you to our next European AI Forum on December 16th - our flagship conference in collaboration with nine national AI associations in the EU.

This time our friends from AI4SI are in charge and the event will be broadcasted from Ljubljana.

With our conference, we aim to bring policymakers and AI-entrepreneurs together to discuss the most pressing issues that are driving the AI ecosystem around.

We are excited to have a fantastic line-up of high-level speakers from across the European Union waiting for you.

Next to several keynotes and fireside chats, we are looking forward to engaging in these panels:

Panel 1: Glass-Steagall – How to approach responsible biometric recognition
Panel 2: European pain points of AI progress
Panel 3: AI vs AI – Is cybersecurity the new European AI frontier

You can register for the European AI Forum via the link >> here.

V Digitalnem središču Slovenije je 20. 10. 2021 ob 9. uri potekal hibridni seminar, posvečen uporabi umetne inteligence pri optimizaciji proizvodnih procesov v tovarnah prihodnosti

Z uporabo potenciala umetne inteligence bi organizacije lahko povečale svojo konkurenčno prednost in produktivnost, dva ključna elementa, ki vodita do večje blaginje. V Sloveniji imamo na tem področju izjemne strokovnjake in prebojne tehnologije, potrebno pa je narediti korak naprej k širši uporabi umetne inteligence tako pri podpori poslovnih in proizvodnih procesov kot pri nadgradnji proizvodov in storitev.

Na seminarju smo govorili o uporabi umetne inteligence v tovarnah prihodnosti. Osvetlili in demistificirali smo umetno inteligenco, jo prikazali kot enega od temeljnih gradnikov sodobnih pametnih tovarn za optimizacijo proizvodnje v vseh mogočih pogledih; ekološkem, ekonomskem, socialnem (omogočanje večje produktivnosti, manjših stroškov, večje ekološke prijaznosti in večje prožnosti proizvodnje).

Prisluhnili smo nekaj uspešnim primerom uporabe tehnologij umetne inteligence v slovenski industriji, ki v sodelovanju z znanostjo že pogumno gradi tovarne prihodnosti.

Umetna inteligenca v pametnih tovarnah omogoča povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov, predvsem pa omogoča veliko večjo prožnost proizvodnje pri prilagajanju novim proizvodom. UI, kot gradnik pametnih tovarn, omogoča razvoj novih rešitev na ravni spremljanja, vodenja in optimizacije proizvodnih procesov.

Posnetek celotnega seminarja:

Eden od pomembnih vidikov digitalizacije je tudi uporaba tehnologij umetne inteligence.

Podatki za Slovenijo kažejo, da tehnologije umetne inteligence uporablja 12 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi ali samozaposlenimi. Med majhnimi podjetji je delež manjši, in sicer 9 %, med srednje velikimi 20 % in med velikimi 36 % podjetij. Z vidika dejavnosti podjetij je med podjetji v proizvodnih dejavnostih 9 % takih, ki uporabljajo tehnologije umetne inteligence, med podjetji v storitvenih dejavnostih pa 14 %.

Najpogosteje uporabljene tehnologije umetne inteligence so tehnologije za prepoznavanje predmetov ali oseb. Take tehnologije uporablja 8 % podjetij. Strojno učenje (to je metoda, ki se uporablja za analizo ali napovedovanje podatkov) uporabljajo 3 % podjetij; enak delež podjetij (3 %) uporablja tehnologije, ki generirajo pisani ali govorjeni jezik (generiranje naravnega jezika); 2 % podjetij uporabljata tehnologije, ki avtomatizirajo različne delovne tokove ali nudijo pomoč pri odločanju. 

Med najpogostejše razloge, da se podjetja v Sloveniji ne odločijo za uporabo tehnologij umetne inteligence, pa SURS navaja visoke stroške in pomanjkanje ustreznega znanja.

Več o težavah pri digitalni preobrazbi in uporabi tehnologij umetne inteligence v podjetjih v članku TUKAJ.

Na vsak posamezen vavčer se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja (ključen kriterij do 250 zaposlenih), ki so organizirana kot gospodarske družbe, s.p.-ji ali zadruge.

Vavčer za dvig digitalnih kompetenc – usposabljanje zaposlenih na področju pridobivanja digitalnih kompetenc in veščin. Subvencija do 600 eur po zaposlenemu, do 9.999 eur za celotno podjetje.
Vavčer za pripravo digitalne strategije – izdelava digitalne strategije razvoja podjetja. Subvencija do 9.999 eur.
Vavčer za kibernetsko varnost– najavljen, predvidoma objava tekom oktobra. Sofinancira izdelavo sistemskega varnostnega pregleda in/ali vdornega (penetracijskega) testa. Subvencija do 9.999 eur.
Vavčer za digitalni marketing – najavljen, predvidena objava tekom oktobra. Sofinancira izdelavo nove spletne strani, spletne trgovine, rezervacijske platforme in mobilne aplikacije. Skupno max predvidoma do 8.500 eur.

Novo objavljeni vavčerji v mesecu oktobru >> TUKAJ.

Pogovarjali se bomo tudi o načrtu za okrevanje in odpornost, evropskem digitalnem desetletju & digitalnem kompasu, pravičnem in konkurenčnem digitalnem gospodarstvu, novem Digital Europe programu, skratka o priložnostih, ki jih ima EU in Slovenija v naslednjih letih. Skozi primere dobrih praks pa bomo pokazali, da digitalni projekti resnično učinkujejo in prinašajo ključne konkurenčne prednosti.

Na konferenci, ki bo letos potekala hibridno, pričakujemo preko 700 udeležencev, zanimive vsebine, aktualne teme, najnovejše trende, primere iz praks in še mnogo zanimivih tem.

Konferenca GoDigital je največja neodvisna poslovna konferenca na področju digitalizacije v Sloveniji, ki bo 18. novembra 2021 hibridno potekala v kongresnem centru Grand Hotel Bernardin, gostila bo tako domače kot tuje strokovnjake. Letos je umeščena tudi v program predsedovanja svetu EU.

Osrednja tema letošnje konference GoDigital – Just do IT bo vpliv digitalizacije na produktivnost in konkurenčnost. Osredotočili se bomo na vprašanje “zakaj” je digitalizacija tako pomembna za podjetja, organizacije ter kakšne poslovne učinke prinaša.

Aktualen program prinaša izbrane sodobne teme s področja digitalizacije, ki so pomembne tako za gospodarstvo kot tudi javni sektor in nagovarja tudi prednostne naloge evropske Komisije; Evropa, pripravljena na digitalno dobo, Evropski zeleni dogovor in Gospodarstvo za ljudi. Med njimi so trendi na področju digitalne preobrazbe / Industrije 4.0, umetne inteligence, digitalnih spretnosti in znanj, evropske strategije za podatke.

Več o dogodku in prijave =>> tukaj.

20. 10. 2021, od 9:00 do 11:00

Iniciativa AI4SI organizira v času predsedovanja Slovenije Svetu Evrope v Digitalnem središču Slovenije hibridni seminar, posvečen uporabi umetne inteligence pri optimizaciji proizvodnih procesov v tovarnah prihodnosti. Potekal bo 20. 10. 2021 ob 9. uri v Digitalnem središču Slovenije, BTC Ljubljana in preko spleta.

Z uporabo potenciala umetne inteligence bi organizacije lahko povečale svojo konkurenčno prednost in produktivnost, dva ključna elementa, ki vodita do večje blaginje. V Sloveniji imamo na tem področju izjemne strokovnjake in prebojne tehnologije, potrebno pa je narediti korak naprej k širši uporabi umetne inteligence tako pri podpori poslovnih in proizvodnih procesov kot pri nadgradnji proizvodov in storitev.

Na seminarju bomo govorili o uporabi umetne inteligence v tovarnah prihodnosti. Poskušali bomo osvetliti in demistificirati umetno inteligenco, jo prikazati kot enega od temeljnih gradnikov sodobnih pametnih tovarn za optimizacijo proizvodnje v vseh mogočih pogledih; ekološkem, ekonomskem, socialnem (omogočanje večje produktivnosti, manjših stroškov, večje ekološke prijaznosti in večje prožnosti proizvodnje).

Za navdih bomo prisluhnili nekaj uspešnim primerom uporabe tehnologij umetne inteligence v slovenski industriji, ki v sodelovanju z znanostjo že pogumno gradi tovarne prihodnosti.

Spoznali boste:
- da umetna inteligenca v pametnih tovarnah omogoča povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov, predvsem pa omogoča veliko večjo prožnost proizvodnje pri prilagajanju novim proizvodom
- da umetna inteligenca, kot gradnik pametnih tovarn, omogoča razvoj novih rešitev na ravni spremljanja, vodenja in optimizacije proizvodnih procesov.

Več o seminarju => TUKAJ.

Prijava => TUKAJ.

Povezava do celotnega članka => TUKAJ.

Z ustanovitvijo AI4SI so odprli povezovalni most med ponudniki rešitev s področja umetne inteligence, razvojno raziskovalnimi organizacijami in podjetji, ki želijo umetno inteligenco uporabljati pri svojem delovanju. V Sloveniji imamo dobro razvito raziskovalno sfero na področju umetne inteligence, potrebno pa je narediti korak naprej pri uporabi umetne inteligence v gospodarstvu tako pri podpori poslovnih in proizvodnih procesov kot pri nadgradnji samih proizvodov in storitev.

17. 9. 2021 smo organizirali hibridni dogodek z naslovom "Tehnološke platforme za razvoj rešitev umetne inteligence". V njem smo predstavili platforme za razvoj rešitev umetne inteligence, kjer lahko pričnete z eksperimentiranjem, so na voljo in vam omogočajo hitre rezultate.

Več o seminarju si lahko ogledate v posnetku spodaj:

Z ustanovitvijo AI4SI so odprli povezovalni most med ponudniki rešitev s področja umetne inteligence, razvojno raziskovalnimi organizacijami in podjetji, ki želijo umetno inteligenco uporabljati pri svojem delovanju. V Sloveniji imamo dobro razvito raziskovalno sfero na področju umetne inteligence, potrebno pa je narediti korak naprej pri uporabi umetne inteligence v gospodarstvu tako pri podpori poslovnih in proizvodnih procesov kot pri nadgradnji samih proizvodov in storitev.

16. 9. 2021 smo organizirali hibridni dogodek "Vpliv prihajajočega zakonodajnega paketa na področju podatkov in umetne inteligence na podjetnike UI". Na njem smo odprli temo o tem, kakšen bo vpliv prihajajočega EU paketa zakonodaje in predpisov na življenje podjetnika, kot na primer: Ali in katere UI komponente in rešitve bo potrebno certificirati? Kdo bo to počel? Kdaj bo to obvezno? Kaj to pomeni za ponudnike rešitev in kaj za naročnike?

Več o seminarju si lahko ogledate v posnetku spodaj:

Gre za spletni tečaj, ki preko nabora spletnih vsebin na uporabniku prijazen, jasen in nazoren način približa umetno inteligenco in njene učinke na vsakdan posameznika.

Razširite svoja obzorja in postanite kompetenten sogovornik o umetni inteligenci => tukaj. 

Dogodek sledi nedavnemu sprejetju svežnja Evropske komisije o umetni inteligenci, ki vključuje predlog uredbe o usklajenih pravilih za umetno inteligenco in posodobitev usklajenega načrta za umetno inteligenco.

Osrednji temi dogodka bosta, kako Evropo spremeniti v svetovno središče odličnosti in zaupanja v umetno inteligenco ter kako na svetovni ravni spodbujati umetno inteligenco po meri človeka.

Konferenca bo mešani dogodek, na katerem bodo udeleženci sodelovali v živo in prek spleta ter bo vključeval virtualne razprave, ki jih bo moderiralo Evropsko zavezništvo (European Alliance) za umetno inteligenco. Dogodek je odprt za vse. Na njem bodo sodelovali visoki predstavniki držav članic in tretjih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij, akademskega sveta, civilne družbe in gospodarstva.

Med govorci posebej izpostavljamo ministra Koritnika in ministra Andrijaniča, izvršno podpredsednico Evropske komisije Margrethe Vestager, komisarja za notranji trg Thierryja Bretona in generalnega direktorja DG CONNECT Roberta Violo.

Moderatorka dogodka bo Nataša Briški.

Povezava na spletno stran s sproti posodobljeno agendo => tukaj.

Povezava do objave na straneh MJU => tukaj.

S strani Veleposlaništva Saudske Arabije v ZAE smo prejeli noto, s katero vabijo na Svetovni vrh o umetni inteligenci, ki bo v Riadu v Saudski Arabiji, 15. in 16. septembra 2021. 

Zainteresirane za udeležbo vabijo, da pošljete izkazan interes na meltarebi@sdaia.gov.sa.

Nota v angleščini =>> tukaj.

Nota v arabščini =>> tukaj.

Z ustanovitvijo AI4SI smo odprli povezovalni most med ponudniki rešitev s področja umetne inteligence, razvojno raziskovalnimi organizacijami in podjetji, ki želijo umetno inteligenco uporabljati pri svojem delovanju. V Sloveniji imamo dobro razvito raziskovalno sfero na področju umetne inteligence, potrebno pa je narediti korak naprej pri uporabi umetne inteligence v gospodarstvu tako pri podpori poslovnih in proizvodnih procesov kot pri nadgradnji samih proizvodov in storitev.
Tokrat se bomo v okviru 2 hibridnih seminarjev dotaknili povsem praktičnih tem:

16. 9. 2021 od 14:00 do 15:30
Vpliv prihajajočega zakonodajnega paketa na področju podatkov in umetne inteligence na podjetnike UI

Kakšen bo vpliv prihajajočega EU paketa zakonodaje in predpisov na življenje podjetnika, kot na primer: Ali in katere UI komponente in rešitve bo potrebno certificirati? Kdo bo to počel? Kdaj bo to obvezno? Kaj to pomeni za ponudnike rešitev in kaj za naročnike?

AGENDA:

14:00 – 14:05   Uvodni pozdrav, Mitja Trampuž, Predsednik AI4SI, CreaPro

    mag. Tadej Rupel, veleposlanik, Nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti, MZZ

14:05 – 14:30   New AI and data rules: a chance for Europe? Julien Chasserieau, Policy Manager, DIGITALEUROPE (predavanje bo v angleškem jeziku)

14:30 – 14:50   Pogled nemškega zveznega združenja za umetno inteligenco na prihajajočo uredbo na področju umetne inteligence Daniel Abbou, Direktor nemškega zveznega združenja za umetno inteligenco (KI Bundesverband)

14:50 – 15:10   Pomen prihajajoče zakonodaje s področja umetne inteligence za podjetja, dr. Franc Bračun, pomočnik uprave za področje podatkov (Chief Data Officer), NLB, d.d.

15:10 – 15:30   Vroči stol z Mitjo + Q˛& A
                         Na vročem stolu sedijo: Julien Chasserieau, Daniel Abbou, dr. Franc Bračun, mag. Samo Zorc
                         * vroči stol bo potekal v angleškem jeziku



17. 9. 2021 od 10:00 do 12:00
Tehnološke platforme za razvoj rešitev umetne inteligence
Katere platforme za razvoj rešitev umetne inteligence, kjer lahko pričnete z eksperimentiranjem, so na voljo in vam omogočajo hitre rezultate?
Umetna inteligenca vedno bolj vstopa v vsakodnevno življenje ljudi in vedno močneje vpliva tudi na gospodarstvo in slehernika. V okviru AI4SI seminarjev se boste pravočasno seznanili s prihajajočimi spremembami.


AGENDA:
10:00 – 10:05   Uvodni pozdrav, Mitja Trampuž, predsednik AI4SI, CreaPro

10:05 – 10:10   Pozdravni nagovor, Metka Svetlin, Marketing Manager, Think with Google CEE, Brand & Rep Adriatics & Baltics, Google

10:10 –10:20   Pozdravni nagovor, Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija, podpredsednica Združenja Manager

10:20 – 10:30   Predstavitev brezplačnega slovenskega spletnega tečaja Elements of AI, Sanja Jedrinović, mag. prof. pouč. mat. in rač. in vodja službe za didaktično podporo pri uporabi IKT v pedagoškem procesu

10:30 – 10:45   IBM Watson Studio – Automate AI Lifecycle and Provide Trusted & Transparent AI, Michał Trzęsiok, Data & AI technical specialist at IBM focusing on Machine Learning, Data Science, predictive analytics, and mathematical modelling, IBM (predavanje bo v angleškem jeziku)

10:45 – 11:00   Oracle Auto Machine Learning - AutoML, Robert Korošec, Principal Solution Engineer, Oracle

11:00 – 11:15   Microsoft AI platform – recent developments, Applied AI Services, Dima Turchyn, AI Product Marketing Lead, CEE Region, Microsoft

11:15 – 11:30   Google Orodja in platforme za razvoj AI rešitev in storitev, Andraž Štalec, vodja predavateljev programa Grow Slovenia with Google, direktor in soustanovitelj agencije Red Orbit

11:30 – 12:00   Vroči stol z Mitjo + Q & A
                          Na vročem stolu sedijo: Barbara Domicelj, Sanja Jedrinović, Michał Trzęsiok, Robert Korošec, Dima Turchyn in Andraž Štalec

VEČ O PREDAVANJIH in GOVORCIH

Prijavite se še danes => tukaj

Agencija, katere glavna naloga je upravljanje obsežnih IT sistemov v podporo izvajanju politike EU na področju pravosodja in notranjih zadev, bo v sodelovanju s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, organizirala kar 4 virtualne dogodke (v popoldanskem času) in sicer vsak četrtek v mesecu novembru: 4. 11., 11. 11., 18. 11. in 25. 11. 

Dogodki bodo namenjen naslednjim temam:

- Napredna analiza podatkov in napovedovanje;
- Umetna inteligenca za napredno analizo podatkov pri operacijah informacijske tehnologije;
- Tehnologije za varovanje zasebnosti za analizo podatkov in umetne inteligence;
- Biometrične tehnologije prepoznavanja.

Do 7. 9. lahko izrazite svoj interes, da na dogodkih predstavite vaše inovativne tehnologije, izdelke in storitve ter izmenjate stališča glede razvoja tehnologij umetne inteligence, ki so lahko takoj zanimive za področje pravosodja in notranjih zadev, s posebnim poudarkom na obsežnih IT sistemih.

Več o pozivu si lahko preberete >> tukaj.

Če ste zamudili oddajo v živo, vas vabimo, da jo ponovno poslušate >> tukaj.

Govorci v oddaji so bili:

- Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI),
- dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI),
- Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI),
- Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do
leta 2025.

Konferenca bo potekala v sodelovanju s kar 9 nacionalnimi združenji za umetno inteligenco. Med glavnimi organizatorji je tudi naša iniciativa AI4SI.

Na konferenci se srečajo predstavniki politike in podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, in razpravljajo o najbolj perečih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri vpeljavi rešitev s področja umetne inteligence.

Na dogodku bodo sodelovali tudi g. Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, g. Tadej Rupel, nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti, Ministrstvo za zunanje zadeve, ga. Vida Groznik, direktorica in so-ustanoviteljica NEUS Diagnostics d.o.o. in g. Daniel Avdagič, izvršni direktor AV Living Lab, d.o.o.

Program konference je objavljen na >> tukaj.

Sklep vladi si lahko preberete >> tukaj.

Čistopis je na voljo >> tukaj.

in na spletni strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS http://www.arrs.si/sl/progproj/crp/razpisi/21/razp-crp-21.asp.

Ne odlašajte s prijavo!

V sklopu NLB Hackatlona - Data Science bosta potekali tudi 2 okrogli mizi. Mitja bo sodeloval na okrogli mizi z naslovom Data Scientist: The most attractive Job of the Future: NLB Hackathon 2021 – Data science.

Hekaton je organizirano tekmovanje v reševanju poslovnih in tehnoloških izzivov ter združuje posameznike z znanjem in izkušnjami z različnih področij, ki na podlagi danega izziva / problema s strani organizatorja tekmujejo v reševanju tega izziva. 

Tekmovanje bo potekalo v inovativni obliki, z namenom ustvariti in razviti nove poslovne ideje, programske kode oziroma digitalne produkte ter ustvariti možnost potencialnega nadaljnjega sodelovanja organizatorja z udeleženci hekatona. 

Hekaton bo potekal na daljavo, in sicer v virtualnem okolju z uporabo aplikacije MS Teams, kjer bodo registrirani udeleženci lahko nalagali, delili in urejali svoje dokumente oziroma programske kode.
Vsak posameznik, ki želi sodelovati, bo moral pred potrditvijo udeležbe na hekatonu opraviti registracijo preko aplikacije CornerStone, do katere bo dostopal preko spletne strani organizatorja (http://www.nlb.si/hackathon-2021-data-science).

Registrirate se lahko do 6. 6., tekmovanje bo potekalo od 8. 6. - 24. 6.

Izčrpne informacije glede prijave, pogojev sodelovanja si lahko preberete >> tukaj. 

Svoja stališča, razumevanje in poglede na ključna vprašanja bodo skozi serijo petih dogodkov, kjer pri organizaciji sodeluje tudi iniciativa AI4SI, predstavili ugledni strokovnjaki in deležniki s pravnega, poslovnega, tehničnega, raziskovalnega, regulatornega in etičnega vidika. Serija dogodkov se bo nanašala na spodnja področja:

- Industrija 4.0
- Oglaševanje in uporabniški podatki
- Mediji in analiza tekstovnih dokumentov
- Slike, video, zvok
- Pametne skupnosti

Na prvem dogodku Zaupanja vredno umetne inteligence v industriji 4.0. bomo predstavili nov dokument Evropske komisije, ki nakazuje pravne okvirje za bodoče regulatorje in razvijalce sistemov umetne inteligence. Poleg zadnjega dokumenta Evropske komisije na tem področju, bodo predstavljene tudi iniciative, ki naslavljajo enake probleme globalno (OECD, UNESCO, UN). Nadalje si bomo skozi iniciativo Facebook projekta Open Loop ogledali komplementarni pristop k urejanju upravljanja sistemov umetne inteligence. S kakšnimi izzivi se soočajo na nivoju posamezne rešitve in njihove vpeljave, pa si bomo ogledali skozi primer podjetja Qlector. Uvodna predavanja bodo predstavljala temelje razprave na okrogli mizi, kjer bomo skušali zbližati razumevanje in stališča različnih ključnih deležnikov, ki jih bomo strnili v predloge za konkretne smernice, ki naslavljajo tudi potencialne specifike posameznih industrijskih domen.

Agenda prvega spletnega seminarja in možnost prijave >> tukaj.

Velja kot podporni dokument Študiji izvedljivosti pravnega okvira za oblikovanje, razvoj in uporabo umetne inteligence na podlagi standardov, ki ga je ad hoc odbor Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI) sprejel 17. decembra 2020.

Dokument si lahko preberete >> tukaj.

Pod tem sloganom bo konferenca AAIC 2021 med 25. in 28. majem ozaveščala o uporabi umetne inteligence v gospodarstvu ter omogočala mreženje s podjetji s celega sveta. Udeležite se predavanj svetovno znanih strokovnjakov, praktičnih delavnic in vnaprej dogovorjenih b2b sestankov. Konferenca je namenjena podjetjem, ponudnikom, R&D institucijam, univerzam in vsem interesentom, ki vas zanima uporaba umetne inteligence v poslovnem svetu. 

Uradno vabilo organizatorjev je na voljo >> tukaj.

Prijava in več informacij: https://aaic2021.b2match.io/

Raziskave kažejo, da že več kot 70 % uporabnikov prisega na pogovorno poslovanje, želja po nakupovanju prek klepeta pa ni več omejena zgolj na generacijo Z in milenijce, pridružuje se jim kar 82 % populacije 65 let in več.

Digitalna izkušnja se bo razvijala tudi po COVID - 19. Podjetja, ki bodo posegala po inovativnih kanalih za izboljšanje uporabniške izkušnje, bodo v veliki prednosti.

Kako uspešne blagovne znamke izrabljajo možnost povezanosti kupcev prek kanalov, ki jih ti najpogosteje uporabljajo v vsakdanjem življenju za stik s prijatelji in svojci? Kako s tem povečajo konverzije in nakupe?

Pogovorno poslovanje ponuja odgovore na reševanje izzivov današnjega časa, predvsem pa vzpostavlja sodoben način komuniciranja prek pametne platforme v oblaku, ki jo lahko podjetja in blagovne znamke uporabijo za interakcije s kupci na kanalih, kjer so najbolj prisotni oziroma kjer jih lahko najbolj učinkovito nagovorijo ob pravem času.

Več o dogodku in brezplačna prijava >> tukaj.

Dogodek poteka v soorganizaciji Univerze v Kaliforniji, Berkeleyjevega Data X-Lab in nemško agencijo bwcon (Baden - Württemberg connected).

Namenjen je vsem posameznikom, skupinam in podjetjem, ki so v fazi oblikovanja lastnih projektov umetne inteligence in ali želijo temi razvoja poslovanja z umetno inteligenco pristopiti z vsebinskega vidika.

UI je ena glavnih tehnoloških trendov v prihodnjih letih. Uvajanje novih poslovnih modelov, ki temeljijo na umetni inteligenci, bo ena izmed potrebnih kompetenc, da bodo podjetja ostala konkurenčna. Ta dogodek vam ponuja priložnost, da se udeležite predavanj vrhunskih predavateljev in izpopolnite svoje znanje na področju umetne inteligence - od poslovnih modelov umetne inteligence do analize in potenciala podatkov do tehnologij in platform UI.

Več o dogodku na spletni strani dogodka.

Vabimo vas na spletni dogodek, ki ga organizirajo AFIL - Združenje pametnih tovarn Lombardije, Intellimech konzorcij in Politehniška univerza Milano. Na njem boste lahko spoznali priložnosti, ki jih umetna inteligenca nudi malim in srednjim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo.

Dogodek bo potekal v italijanščini, s simultanim prevodom v angleščino.

Več o dogodku in prijava >> tukaj.

Financiranje vključuje vzpostavitev podatkovnih prostorov, ki bodo omogočili izmenjavo in uporabo podatkov med sektorji. Izbrani projekti bodo financirani s po 10 do 15 milijoni evrov. Projekti morajo temeljiti na infrastrukturi GAIA-X.

Več na spletni strani International Data Spaces Association.

Jožef Stefan.

Več o dogodku si lahko preberete v izjavi za medije.

Bi radi prispevali svoje strokovno znanje k evropskemu raziskovalnemu in inovacijskemu projektu in našli prave partnerje za prijavo v okviru novega programa EU za raziskave in inovacije "Horizon Europe"?

Zakaj bi morali sodelovati:
- od Evropske komisije boste iz prve roke izvedeli več o programu Horizon Europe;
- vzpostavite lahko čezmejne stike in sodelovanje s predstavniki drugih evropskih univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij;
- izmenjate ideje v okviru predhodno dogovorjenih sestankov;
- poiščite prave projektne partnerje in svojo projektno idejo spremenite v uspešno ponudbo!

Število mest na dogodku je omejeno, zato pohitite s prijavo! Ob prijavi boste morali ustvariti svoj profil, z informacijami o področjih sodelovanja, ki vas zanimajo. Tako bodo vaša področja delovanja vidna vsem udeležencem, ki vas bodo lahko povabili na e-sestanek.

Več o samem dogodku si lahko preberete >> tukaj.

Dogodek bo potekal preko spleta, kjer se ga bo 29. marca kot uvodna govorka v živo udeležila generalna direktorica UNESCO, gospa Audrey Azoulay. Pridružila se bosta tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec in minister za javno upravo, Boštjan Koritnik. Preko spleta bodo na dogodku sodelovali strokovnjaki in raziskovalci iz več kot 50 držav sveta, visoki predstavniki Evropske komisije, predstavniki veleposlaništev akreditiranih v Sloveniji ter predstavniki številnih drugih mednarodnih organizacij in nenazadnje številni predstavniki slovenske strokovne in raziskovalne skupnosti.

Ustanovitev IRCAI so na predlog vlade RS soglasno podprle vse države članice na 40. zasedanju generalne konference UNESCO novembra 2019. IRCAI je bil uradno ustanovljen 2. oktobra 2020 in je nov in predvsem prvi center 2. kategorije pod okriljem UNESCO, ki se neposredno osredotoča na pristope k doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj z uporabo umetne inteligence.

Več informacij in registracija >> tukaj. 

"The race for world leadership in Artificial Intelligence (AI) technologies has begun. Since the publication of the Obama government’s AI strategy in 2016, other countries have looked for ways to promote research and development (R&D), to encourage commercialization of AI and to catch up with the leading AI nation, the USA. The following summary describes the findings from the analyses of the first six countries (USA, China, Great Britain, France, Finland and South Korea). These six countries comprise Part One of a 12-country study for the Konrad Adenauer Foundation."

Celoten pregled si  lahko preberete >> tukaj.

Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike (IEEE) je svetovno združenje inženirjev omenjenih strok je izdalo zanimivo poročilo o umetni inteligenci.

Poročilo si lahko preberete >> tukaj.

Krepitev čezmejnih inovacij s področja izmenjave podatkov je bila vedno ena izmed prednostnih nalog Evropske komisije. A za čezmejno uporabo podatkov še vedno obstajajo različni izzivi: pravni in etični, tehnični, politični in poslovni izzivi. Tudi pri organizaciji Big Data Value Association (BDVA) se tega zelo dobro zavedajo. V svojem stališču “Towards a European-Governed Data Sharing Space” (november 2020) so veliko pisali ravno o tej temi.

Na spletnem seminarju bodo vsi izzivi podrobno predstavljeni preko preteklih pobud. Sledil bo pregled tega, kaj je bilo storjenega in kaj je še potrebno storiti za pospešitev čezmejnih podatkovnih inovacij v Evropi.

Več informacij in prijava >> tukaj.

Evropska komisija pripravlja predlog o urejanju področja umetne inteligence (UI). Nemško zvezno združenje za UI je pripravilo svoje komentarje in priporočila, kako urediti to področje, ki jih zbrane lahko preberete v priloženem dokumentu.

Ureditev področja UI lahko pomaga podjetjem pri ustvarjanju rešitev z uporabo UI, ki načrtno vključujejo evropske vrednote in usmerjajo inovacije. Tehnologija UI pa se nenehno izboljšuje, zato je nujno, da ustrezna ureditev področja UI omogoča inovacije in nadaljnji razvoj.

Izjava je nastala kot podpora Nacionalnemu programu NpUI, ki je bil pripravljen v sodelovanju vseh zainteresiranih ministrstev in zainteresirane javnosti Slovenske digitalne koalicije, nevladnih organizacij, predstavnikov gospodarstva (SRIP ToP, SRIP PMiS, GZS ZIT, AI4Slovenija) in predstavnikov raziskovalne, izobraževalne in strokovne javnosti s področja UI. Slovenija je ena zadnjih držav, ki še ni potrdila svoje nacionalne strategije za UI.

Izjavo si lahko preberete ter jo podpišete na spletni strani Slovenske digitalne koalicije.

Skupnost FIWARE je neodvisna odprta skupnost, katere člani so zavezani k uresničitvi misije FIWARE, to je: »zgraditi odprt trajnostni ekosistem standardov za platforme s programsko opremo, ki bodo javne, brezplačne in ki temeljijo na implementaciji, s pomočjo katerih bo prišlo do lažjega razvoja novih pametnih aplikacij v različnih sektorjih«. Skupnosti FIWARE ne tvorijo samo sodelujoči v tehnologiji (platforma FIWARE), temveč tudi tisti, ki prispevajo k izgradnji ekosistema FIWARE in zagotavljanju trajnosti skozi čas. Posamezniki in organizacije so dejavni v FIWARE Lab ali pri aktivnostih programov FIWARE Accelerator, FIWARE Mundus ali FIWARE iHubs.

Več si lahko preberete na spletni strani fundacije FIWARE.

Big Data Value Association (BDVA) je mednarodna neprofitna organizacija, ki je nastala na pobudo industrije. Ima več kot 200 člani po vsej Evropi in dobro uravnoteženo sestavo velikih, majhnih in srednje velikih gospodarskih subjektov ter raziskovalnih organizacij. BDVA kot zasebni partner in Evropska komisija sodelujeta pri izvajanju Big Data Value javno-zasebnega partnerstva. Poslanstvo BDVA je razviti inovacijski ekosistem, ki bo omogočil, da bodo podatki in digitalna preobrazba, ki jo poganja umetna inteligenca, prinesli največjo gospodarsko in družbeno korist ter da bodo dosegli in ohranili vodilno vlogo Evrope pri ustvarjanju vrednosti velikih podatkov in umetni inteligenci.

Več si lahko preberete na spletni strani Big Data Value Association (BDVA).

Študija je na voljo na spletni strani Sveta Evrope =>> tukaj.

Različne metode UI, kot omogočitvene tehnologije (ang. enabling technologies), vse bolj prodirajo v vse vrste proizvodov in storitev, ki imajo s svojim vse obsežnejšim in hitrejšim prodorom na trg potencial spreminjati obstoječa razmerja tako na ekonomskem, pravnem in političnem področju družbe. Zato je na mestu vprašanje, kako naj etika in človekove pravice ter temeljne svoboščine vplivata na uvajanje UI, oziroma kako bo uvajanje UI vplivalo na ta načela tudi v digitalnem svetu

Na dogodku Etika in človekove pravice pri razvoju in uporabi umetne inteligence boste lahko prisluhnili predstavitvi slovenskega nacionalnega programa za UI ter razpravi med različnimi strokovnjaki s področja na temo etike in človekovih pravic. 

Več od dogodku in prijava =>> tukaj.

REACH Incubator, ki ga podpira Evropska komisija, išče 30 evropskih zagonskih podjetij in MSP, ki se ukvarjajo z množičnimi podatki. Podjetja se lahko pridružijo v prvemu programu inkubiranja, ki bo potekal od aprila 2021 do februarja 2022. 

Nekaj kratkih informacij si lahko preberete v dokumentu, ki so ga pripravili pri REACH Incubator.

Za več informacij se 26. 1. udeležite e-seminarja 2nd Open Call Webinar.

Na razpis se lahko prijavite do 15. 2. do 12h =>> tukaj.

Glede na poročilo bi moral varen ekosistem umetne inteligence v EU v ospredje postaviti kibernetsko varnost in varstvo podatkov ter spodbujati ustrezne inovacije, krepitev zmogljivosti, ozaveščanje ter pobude za raziskave in razvoj.

Celotno poročilo si lahko preberete >> tukaj.

Umetna inteligenca že igra vlogo pri odločanju, katere ugodnosti bo dobil nekdo, ki je brezposeln. Sporoča nam, kje se bo najverjetneje zgodil vlom ali celo če smo v nevarnosti, da zbolimo za rakom. Uporaba umetne inteligence nenehno narašča in predstavlja na videz neskončne možnosti. Vendar moramo pri njeni uporabi v celoti upoštevati standarde temeljnih pravic. 

Poročilo Agencije EU za temeljne pravice predstavlja konkretne primere, kako podjetja in javne uprave v EU uporabljajo ali poskušajo uporabiti umetno inteligenco. Osredotoča se na štiri temeljna področja - socialne ugodnosti, napovedno policijsko delo, zdravstvene storitve in ciljno oglaševanje.

Poročilo je za branje na voljo >> tukaj.

S Financami se je pogovarjal predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž. V članku si lahko preberete, kaj je vključeno v skupni dokument združenja umetne inteligence iz Francije, Avstrije, Hrvaške, Slovenije, Bolgarije in Nemčije.

Članek je na voljo>> tukaj.

UI že spreminja način, kako zdravniki in raziskovalci pristopajo k reševanju kliničnih problemov. Nekateri algoritmi se lahko kosajo z zdravniki, še vedno pa jih ni mogoče popolnoma samostojno vključiti v vsakodnevno zdravstveno prakso. So pa vedno bolj v vlogi pomočnika zdravniku. Čeprav ti algoritmi pomembno vplivajo na učinkovitost zdravljenja in zdravstvenih posegov, obstajajo še nekatera regulativna in etična vprašanja, na katere je potrebno predhodno poiskati jasne odgovore. V zdravstvu gre namreč za življenja in v takih primerih je potrebna izjemna skrbnost pri uvajanju novih tehnologij.

Pri UI v medicini in zdravstvu gre za uporabo algoritmov strojnega učenja za posnemanje človeške kognitivne funkcije pri analizi, tolmačenju in razumevanju zapletenih medicinskih in zdravstvenih podatkov. Vedno večja dostopnost zdravstvenih podatkov in hiter napredek analitičnih tehnik omogoča uporabo UI običajno pri zgodnjem odkrivanju bolezni, postavljanju diagnoze, zdravljenju bolnikov in napovedovanja izida, omogoča pa tudi uporabo UI na ostalih povezanih področjih, kot so npr. iskanje varnih in učinkovitih kombinacij zdravil. Ima pa UI tudi pomembno vlogo pri spopadanju s pandemijo COVID-19.

V tokratnem seminarju smo gostili odlične strokovnjake, in sicer:
Marinko Žitnik, docentko biomedicinske informatike na Univerzi Harvard, Andreja Trampuža, infektologa v berlinski bolnišnici Charité, Jolien Roovers, ki dela na Ministrstvu za industrijo, tehnologijo in inovacije kot svetovalka za politike pri Flamski vladi, Vido Groznik, predavateljico FAMNIT in raziskovalko v Laboratoriju za umetno inteligenco na FRI, Dejana Blatnika, člana Centra za odličnosti, Be-terna, Jureta Vajsa, raziskovalca eksperta na Razvoju bioloških zdravil v Novartisu, Uroša Mitrovića, produktivnega vodjo v Cosylabu in Emila Plesnika, podatkovnega znanstvenika v podjetju Better.
Na vročem stolu je predavatelje gostil Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI in direktor Creaplus.

Več o seminarju si lahko ogledate v posnetku spodaj:

S Svetom kapitala se je pogovarjal predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž. V članku si lahko preberete, kaj je vključeno v skupni dokument združenja umetne inteligence iz Francije, Avstrije, Hrvaške, Slovenije, Bolgarije in Nemčije.

Članek je na voljo >> tukaj.

To bo prvi dogodek partnerjev iz Emilije-Romanje in Slovenije (Institut Jožef Stefan), ki bodo na dogodku predstavili projekt AI & HMI GRID ter več kot 15 laboratorijev iz 10 različnih regij. Dobili boste pregled možnosti, ki jih AI & HMI GRID nudi malim in srednjim podjetjem. Ti bi lahko z vpeljavo umetne inteligence in vmesnika človek-stroj v svoje proizvodno okolje povečali število inovacij. 

Agenda in prijava na dogodek >> tukaj.

Dokument si lahko ogledate tukaj.

Na forumu je sodelovala tudi Slovenija z iniciativo AI4SI ter govorcem predsednikom iniciative Mitjo Trampužem.

"Spodbujanje živahne politične razprave z evropsko javnostjo o tako pomembnih temah, ki bodo določile našo prihodnost, je tudi eden od ciljev slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta,» je povedal Trampuž.

Celoten dogodek si lahko ogledate >> tukaj.

Z uvodnim nagovorom je vse udeležence konference pozdravil tudi Minister za javno upravo, g. Boštjan Koritnik.

Njegov nagovor si lahko ogledate spodaj.

Na ministrstvu želijo pridobiti le rešitve, ki temeljijo na uporabi UI in ne splošnih IT projektov ali rešitev. Vpišete lahko tudi projekte, za katere veste, da so bili izvedeni ali se izvajajo na različnih področjih, ne glede na to ali ste tudi sami v njih udeleženi.

Iniciativa AI4SI je pripravila formular, v katerega lahko vpišete vaše odgovore. Ker je cilj ministrstva, da seznam služi tudi za promocijo slovenskih UI rešitev v mednarodnem okolju, vas prosimo, da formular izpolnite v angleškem jeziku.

Povezava do formularja se nahaja  > > tukaj.

Pri UI v medicini in zdravstvu gre za uporabo algoritmov strojnega učenja za posnemanje človeške kognitivne funkcije pri analizi, tolmačenju in razumevanju zapletenih medicinskih in zdravstvenih podatkov. Vedno večja dostopnost zdravstvenih podatkov in hiter napredek analitičnih tehnik omogoča uporabo UI običajno pri zgodnjem odkrivanju bolezni, postavljanju diagnoze, zdravljenju bolnikov in napovedovanja izida, omogoča pa tudi uporabo UI na ostalih povezanih področjih, kot so npr. iskanje varnih in učinkovitih kombinacij zdravil. Ima pa UI tudi pomembno vlogo pri spopadanju s pandemijo COVID-19.

Informacije o dogodku in prijava >>> tukaj.

Vabljeni na dogodek, ki je primarno namenjen odločevalcem na lokalnem in državnem nivoju, nevladnim organizacijam in združenjem na področju digitalizacije, izobraževalnim ustanovam, podjetjem in ostalim deležnikom.

Poleg g. Trampuža bodo govorniki še:

- Dr. Boris Cergol, vodja poslovne enote za umetno inteligenco, Comtrade Digital Services;
- Gašper Hrastelj, CPPO, Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI);
- Dr. Nataša Pirc Musar, strokovnjakinja na področju varstva osebnih podatkov.

Več o dogodku si lahko preberete v vabilu organizatorja IPM Digital.

Hiter razvoj ter uvajanje UI in avtomatizacije spodbujata podjetja k preoblikovanju ne samo načina dela, temveč tudi njihovih poslovnih modelov.

Napredovanje v UI je v prvi vrsti gibalo izboljšanega delovanja vseh drugih tehnologij in razvoja industrije 4.0. Tehnološki napredek, ki ga pripisujemo UI, poenostavlja interakcije med ljudmi in stroji, spreminja logiko poslovnih modelov in začenja preoblikovati življenjski slog in življenjski standard človeka. To bo odločilno vplivalo na vse. Vseh vplivov še ni mogoče napovedati, zagotovo pa bodo koreniti, meni Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI.

Na 3. Odprtem forumu Slovenske digitalne koalicije, ki je potekal 26.11.2020, smo pri iniciativi sodelovali na temo umetne inteligence. Predstavili smo aktivnosti priprave nacionalnega program za UI (NpUI), aktivnosti izobraževalnih programov na področju UI in podatkovne znanosti na FAMNIT, UNI-UP in FRI, UNI-LJ, inovativne slovenske rešitve na področju analize zvoka in besedila ter izkušnje uvajanja UI v poslovanje večje banke.

Zagotavljanje kadrov z ustreznim znanjem in veščinami

Na delavnici je bil posebej izpostavljen vidik zagotavljanja znanja in veščin, ki omogočajo vzdržno dolgoročno okolje za raziskave, razvoj in uvajanje UI aplikacij. Slednje ni bilo izpostavljeno le na strani uvajanja UI pri uporabnikih (npr. NLB) temveč tudi v samem raziskovalnem in izobraževalnem okolju, kjer je viden beg možganov tudi iz raziskovalnega in izobraževalnega okolja, ki je osnovni vir kadrov s področja UI. Ključen problem s tega področja, ki je bil izpostavljen je neprilagojen sistem plač v javnem sektorju, ki ne omogoča dolgoročno zadrževanje perspektivnih kadrov v raziskovalnem in izobraževalnem sistemu. Po drugi strani je bil izpostavljen tudi problem kadrov pri uvajanju UI rešitev, saj strokovni kader ni dovolj, temveč je ključno imeti most med strokovnim in poslovnim kadrom, ki bi znal na učinkovit način vpeti UI rešitve v poslovanje (organizacijsko, procesno, poslovno). Predstavljen predlog je bil na primer, da se za tovrstno delo v podjetjih posebno sistematizira in izobrazi specifične kadre.

Slovenija ima potencial za inovativne rešitve UI

Predstavljene so bile inovativne in nove rešitve na področju UI, ki imajo velik potencial. Prikazan je bil primer analize zvoka (npr. diagnostika iz govora, kašljanja ipd.) ali pa ustvarjanje kakovostnega besedila, ki omogočajo v realnem času izboljšanje besedila na ravni maternega jezika (primer je bil iz angleščine). Ključna posledica obeh primerov je pokazala na pomembno uporabo UI na področju komunikacije (glasovne, besedilne), ki po eni strani zahteva ustrezno znanje in veščine za njihovo uporabo, po drugi strani pa predvsem neko zaupanje javnosti v rešitve, ki so človeku v pomoč. V predstavitvah je bil izražen potencial tehnologij UI za javno dobro.

Na Forumu so v sklopu iniciative AI4SI sodelovali:
- Samo Zorc, koordinator priprave NpUI, MJU
- Dr. Vida Groznik, Oddelek za informacijske znanosti in tehnologije, FAMNIT, UP
- Dr. Erik Štrumbelj, Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL
- Marko Drobnjak, mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF, UL
- Dr. Matej Guid, ustanovitelj in direktor Instatext in FRI, UL
- Dr. Franc Bračun, pomočnik uprave, »Chief Data Officer« pri NLB – se je pridružil po 12h
- Dr. Tom Vodopivec, direktor področja UI, Celtra
- Dr. Aida Kamišalić Latifić, Fakulteta za elektrotehniko in informatiko, UM 

- Mitja Trampuž, predsednik AI4SI

Na Forumu, ki je usmerjen v gospodarstvo in na katerem bo več govorcev, ki sedijo na vodstvenih položajih, bo kar nekaj tem s področja umetne inteligence. Na dogodku bo sodeloval tudi Gregor Strojin, predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI), ki bo moderiral razpravo s Petrom Norvigom (Google), Nigelom Duffyem (Ernst&Young) in Rediet Abebe (Harvard/Berkeley).

Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani dogodka.

Na 3. Forumu, ki bo potekal 26.11., bo sodelovala tudi iniciativa AI4SI -  ne zamudite nas med 11:35 – 12:35, ko bo potekala odprta komunikacija z deležniki na temo Umetna inteligenca (AI4SI). 

Več o dogodku lahko najdete tukaj.

Iščejo tako kratkoročne kot dolgoročne rešitve, ki temeljijo na novih in inovativnih pristopih na področju zdravstvenih storitev, javnih prostorov, tehnologije, izobraževanja in razvoja veščin ter zagotavljanju preživetja, osnovnega udobja in storitev. Rok za prijavo je 31. december 2020.

Več informacij lahko najdete v sporočilu za javnost SPIRIT Slovenija. 

E-festival organizirata Pisarna za prenos znanja UL in Služba za prenos znanja in tehnologij UM.

Letos pokriva sledeče teme:

- Zdrava prihodnost: genska in celična terapija, odkrivanje zdravil, zdravje in IKT;

- Pametna prihodnost: podatkovni inženiring, umetna inteligenca, podatkovna znanost in poslovna inteligenca;
- Trajnostna prihodnost: trajnostna in v skupnost usmerjena mesta in vasi, trajnostna energija, zdravje tal in vode.

V torek, 16. 11, je bil na interaktivnem panelu v sklopu pametne prihodnosti gost tudi Mitja Trampuž. Posnetek torkovega panela in predhodnih panelov, si lahko pogledate na tej povezavi.

Poleg g. Trampuža bo gost tudi g. Daniel Abbou, direktor nemške zveze za umetno inteligenco KI Bundesverband e.V. Spregovorila bosta o aktualnih trendih na področju umetne intelligence (UI) ter njenega pomena za mala in srednja podjetja (MSP) v Evropi. Gosti ju ga. Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemška gospodarska zbornica.

Na e-seminar se lahko prijavite tukaj.

Z uvodnim nagovorom bo vse udeležence pozdravil Minister za javno upravo, g. Boštjan Koritnik.

Na njem sodeluje tudi Slovenija z iniciativo AI4SI ter govorcem predsednikom iniciative Mitjo Trampužem. Sodeluje tudi Gregor Strojin, predsednik odbora za umetno inteligenco pri Svetu Evrope.

Dogodek bo potekal 10. decembra 2020 v Berlinu.

Evropski forum za umetno inteligenco je pobuda nacionalnih združenj za umetno inteligenco, katere cilj je določiti kako naj Evropa pristopi k umetni inteligenci, tako v smislu politike kot podjetništva.

V okviru predsedovanja Slovenije v Svetu EU 2021, bomo mednarodno konferenco drugo leto organizirali tudi v Ljubljani, zato se nam zdi še kako pomembno, da Slovenijo ustrezno pozicioniramo tudi na prihajajočem Evropskem forumu. Z uvodnim nagovorom bo vse udeležence pozdravil Minister za javno upravo, g. Boštjan Koritnik.

Več o dogodku in registraciji tukaj >> https://www.european-ai-forum.com/

Več o govorcih si lahko preberete v dokumentu organizatorjev.

Vse posnetke si lahko ogledate tukaj.

EU pripravlja prvi sveženj predpisov, ki bo upravljal priložnosti in tveganja umetne inteligence.

Res zanimivo branje vas čaka na spletni strani Evropskega parlamenta.

Obetamo si lahko večjo urejenost področja umetne inteligence z namenom, da bi se v Uniji spodbujale inovacije, utrdili etični standardi in okrepilo zaupanje v tehnologijo.

Več na spletni strani Evropskega parlamenta.

Odbor bo analiziral vpliv umetne inteligence na gospodarstvo EU. Več o sestavi odbora, prioritetah in nalogah si lahko preberete na spletni strani Evropskega parlamenta.

Izobraževanje je namenjeno vsem, ki želijo izboljšati svoj besednjak in veščine povezane z umetno inteligenco. Zanimiv bo tistim, ki se s programiranjem ne ukvarjajo, kot tudi tistim, ki so vešči v Pythonu.

Do izobraževanja lahko dostopate s te povezave.

S pomočjo sredstev, ki so na voljo, bodo lahko organizacije učinkoviteje oblikovale ter vplivale na javne in politične razprave o evropski digitalni prihodnosti. Razpis je na voljo tistim civilnodružbenim organizacijam, ki že delujejo na področju umetne inteligence in avtomatiziranega odločanja (ADM), hkrati želijo v razpravo vključiti nove akterje civilne družbe, zlasti tiste, ki še niso delali na vprašanjih povezanih z umetno inteligenco, a umetna inteligenca vseeno vpliva na njihovo področje dela.

Rok za oddajo predlogov je 1. 11. 2020.

Več o razpisu si lahko preberete na spletni strani fundacije.

Elements of AI je platforma, kjer so objavljeni brezplačni spletni tečaji za vse, ki jih zanima, kaj je umetna inteligenca, kaj je mogoče (in ne mogoče) z umetno inteligenco narediti in kako vpliva na naše življenje - brez zapletene matematike ali programiranja.

Več o seminarjih lahko preberete na spletni strani https://www.elementsofai.com/

V spletnem seminarju, ki smo ga organizirali 15. 9. 2020 z naslovom Razumevanje in ustvarjanje jezika z umetno inteligenco, smo predstavili konkretne tehnologije umetne inteligence (UI), kamor med uspešne zgodbe spada tudi obdelava in razumevanje naravnih jezikov. Na tem področju gre za praktično uporabo strojnega prevajanja, prepoznave in ustvarjanje govora, semantično iskanje in klasifikacijo besedil. Sodobni pristopi temeljijo na globokih nevronskih mrežah, kjer smo v zadnjem letu priča spremembi vodilne tehnologije. Dotaknili se bomo tehnologije GPT-3, ki po mnenju strokovnjakov UI predstavlja največji preskok tehnologij UI v 2020.

Tokratno, že tretje, poročilo vsebuje znana podjetja in raziskovalne skupine ter tiste, ki bodo to šele postali. Predstavila sta tehnološke dosežke UI, problematiko ponudbe in povpraševanja po strokovnjakih z visokim znanjem UI, možnosti komercialne uporabe UI v industriji, reguliranje UI v državah ter kakšne posledice ima vpeljava UI na gospodarstvo in geopolitiko. Na koncu podasta še napoved o tem, kaj se bo zgodilo v naslednjih 12 mesecih na področju UI.

Poročilo si lahko tudi prenesete s klikom tukaj.

Tokratno, že tretje, poročilo vsebuje znana podjetja in raziskovalne skupine ter tiste, ki bodo to šele postali. Predstavila sta tehnološke dosežke UI, problematiko ponudbe in povpraševanja po strokovnjakih z visokim znanjem UI, možnosti komercialne uporabe UI v industriji, reguliranje UI v državah ter kakšne posledice ima vpeljava UI na gospodarstvo in geopolitiko. Na koncu podasta še napoved o tem, kaj se bo zgodilo v naslednjih 12 mesecih na področju UI.

Celotno poročilo si lahko preberete na tej povezavi.

Na webinarju so govorniki predstavili dobre prakse in izkušnje pri izkoriščanju umetne inteligence za boj proti COVID-19. Predlagali so tudi nadaljnja priporočila glede načina izkoriščanja umetne inteligence, ki temelji na človekovih pravicah, za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in prihodnjih epidemij.

V dialogu je sodeloval tudi Marko Grobelnik, digitalni glasnik Slovenije pri EK, podpredsednik AI4SI, ki je zastopal pogled Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (IRCAI).

Več o dialogu si lahko ogledate tukaj

Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru po večnem derbiju končno združujeta moči in najavljata brezplačni spletni festival - »UNI.MINDS« - Naša prihodnost je ZDRAVA, PAMETNA in TRAJNOSTNA. Oblikujmo jo skupaj! #inovirajmoskupaj.
V mesecu novembru vas vabijo k aktivni udeležbi na 5 spletnih dogodkih:
5. november 2020, ob 10. uri - Kako lahko gospodarska in akademska sfera z združenimi močmi zgradita boljšo prihodnost? in razglasitev zmagovalcev Prvega razpisa Inovacijskega sklada UL
10. november 2020, ob 9. uri - ZDRAVA prihodnost
17. november 2020, ob 9. uri - PAMETNA prihodnost
19. november 2020, ob 9. uri - TRAJNOSTNA prihodnost
24. november 2020, ob 9. uri - Univerza in COVID-19

Spoznali boste evropske in svetovne razvojne trende, aktivnosti in kompetence Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter dobre prakse sodelovanja med akademsko sfero in gospodarstvom.
Celoten čas festivala bo prek spletne platforme potekalo mreženje med udeleženci, postavljanje razvojnih izzivov, odpiranje zanimivih debat ipd.

Na dogodku sodeluje več predstavnikov AI4SI. Preverite urnik tukaj.

E-konferenco organizira ADVANTAGE AUSTRIA v sodelovanju z AI Austria in podporo Tech-House. Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani dogodka.

Awareness of AI is high across the EU (78%). Four in ten (42%) enterprises have adopted at least one AI technology, 25% have adopted at least two. While 18% have plans to adopt AI in the next two years, 40% have neither adopted AI nor plan to do so. Adoption at the level of each technology is still relatively low: from 3% for sentiment analysis to 13% for anomaly detection and process/equipment optimisation. The most common sourcing strategy is external, as 59% of EU enterprises that use AI purchase software or ready-to-use systems. Three key internal barriers to AI adoption are difficulties in hiring new staff with the right skills (57%), the cost of adoption (52%) and the cost of adapting operational processes (49%). Reducing uncertainty can be beneficial, as enterprises find liability for potential damages (33%), data standardisation (33%) and regulatory obstacles (29%) to be major external challenges to AI adoption.

This executive summary presents an overview of the results of the first EU-wide survey on the uptake of artificial intelligence (AI) technologies as part of a project commissioned by DG Connect. The assignment took place in two phases: a conceptual development phase and an execution phase. Phase I included a thorough review of the literature, scoping the definitions of AI-based technologies, identifying the relevant KPIs and developing an appropriate survey instrument.

Slovenci smo mednarodno priznani kot pionirji na področju razvoja umetne inteligence, vendar pa se rešitve te tehnologije v podjetniškem okolju ne izrabljajo v polnem potencialu. Zdaj se je oblikovala iniciativa za krepitev umetne inteligence v gospodarstvu.

Umetna inteligenca je vedno bolj vključena v vsakdanja opravila prebivalstva, hkrati pa ima lahko izjemen vpliv tudi na gospodarske aktivnosti. Čeprav je raziskovalno področje umetne inteligence v Sloveniji zelo dobro razvito, je še veliko prostora za uporabo le-te pri oblikovanju poslovnih in proizvodnih procesov, obenem pa je uporabna tudi pri nadgradnji proizvodov in storitev.

Podporo uporabi umetne inteligence izražajo tudi pri GZS, kjer pravijo, da bi ta lahko že v bližnji prihodnosti bila odločilen jeziček na tehtnici konkurenčnosti in produktivnosti slovenskih podjetij. Dodajajo še, da uspešna podjetja to tehnologijo izkoriščajo že danes.

Umetne inteligence se ne izrablja dovolj
Dodatno prepoznavnost na področju raziskovanja in razvoja umetne inteligence je Slovenija pridobila z oblikovanjem mednarodnega centra za raziskave umetne inteligence (IRCAI), ki ga je podprl tudi Unesco. Večina domače javnosti se ne zaveda, da so slovenski raziskovalci pionirji omenjenega področja, mednarodni raziskovalni center in podpora Unesca pa je še en dokaz tega.
Ob uspehih raziskovalcev se umetna inteligenca v gospodarstvu uporablja premalo, ugotavljajo snovalci iniciative AI4SI (AI za Slovenijo). Slednja je nastala z namenom, da se omenjeno tehnologijo bolj aktivno vključi v slovensko gospodarstvo in izkoristi prednosti, ki jih ta nudi. Iniciativa je bila podrobno predstavljena na spletnem srečanju strokovnjakov iz področja umetne inteligence, z naslovom AI - pospešek za gospodarstvo.

Cilj iniciative je pospešen prenos znanja v prakso
Iniciativo sta oblikovala Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS in pa IKT horizontalna mreža (SRIP PMiS). Poglaviten cilj iniciative je hitrejši prenos umetne inteligence v gospodarstvo in resnično okolje, pri tem pa sodelujejo številni drugi poznavalci področja umetne inteligence.
Vodja IKT horizontalne mreže in podpredsednica AI4SI Andreja Lampe glede ciljev iniciative pravi: »Na Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS in v IKT Horizontalni mreži, ki jo vodimo, smo prepoznali potrebo, da bi združili predstavnike razvojno raziskovalnih organizacij, gospodarstva in drugih deležnikov ekosistema v tesnejše sodelovanje, dialog in skupne projekte na področju uvajanja umetne inteligence v prakso. Skupina AI4SI se bo zavzemala za hitrejši prenos izsledkov raziskav v delovne procese predvsem gospodarstva, kar bi lahko imelo v prihodnosti odločilen vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetij.«

V spletnem srečanju se je dodalo tudi, da bodo v iniciativo vključeni predstavniki gospodarstva, državne uprave in pa predstavniki razvojno raziskovalnih organizacij, ki so aktivni na področju umetne inteligence.

Predsednik iniciative AI4SI in direktor podjetja Crea Pro Mitja Trampuž pravi, da je iniciativa hkrati tudi povezovalni člen ponudnikov rešitev s področja umetne inteligence in pa podjetij, ki si umetno inteligenco želijo vpeljati v svoje procese delovanja. Prepričan je, da se Slovenija s sodelovanjem raziskovalcev in podjetij lahko Slovenija še dodatno uveljavi kot ena izmed najrazvitejših držav na področju umetne inteligence.

V načrtu serija delavnic in izobraževanj
Slovenija je sicer na področju umetne inteligence že več desetletij izredno aktivna, a predvsem na področju raziskav pa poudarja digitalni glasnik Slovenije pri Evropski komisiji in podpredsednik AI4SI Marko Grobelnik. Ob tem je spodbudno, da je v zadnjih desetih letih nastalo več podjetij, ki se že v svoji osrednji dejavnosti ukvarjajo z umetno inteligenco, ali pa jo zgolj uporabljajo v svojem poslovanju. Grobelnik dodaja še, da bo iniciativa AI4SI spodbujala izmenjavo znanj, podjetjem bo pomagala tudi pri skupnem nastopu na trgu, obenem pa bo služila tudi kot enoten glas pri izpostavljanju tehnologij, ki se bodo v prihodnje še razvile na področju umetne inteligence.

Na GZS v izpostavljajo tudi, da se v sklopu iniciative načrtuje serija delavnic in izobraževanj, ki bodo zajemale študije primerov ter prikazale dobre prakse vpeljevanja in pa uporabe umetne inteligence v podjetjih. Pripravlja se še priročnih uvedbe umetne inteligence v mala in srednje velika podjetja in kataloga Kdo-je-Kdo na področju umetne inteligence. 

Skupina AI4SI se bo zavzemala za hitrejši prenos izsledkov raziskav v delovne procese predvsem gospodarstva, kar bi lahko imelo v prihodnosti odločilen vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetij, pravi podpredsednica AI4SI Andreja Lampe. FOTO: arhiv GZS

Povezava na objavo SVET KAPITALA

Posredujemo vabilo k sodelovanju v naslednjem dogodku iz niza dogodkov Applied AI Conference / #AAIC, tokrat na temo uporabe umetne inteligence (UI) v gozdarstvu in lesarstvu 23. 9. 2020.

Network with companies, experts and researchers from all over the world on the topic of artificial intelligence applications in the forestry, timber and wood industry.

Breakthroughs in technology and research in the field of artificial intelligence (AI) represent a revolution for many industrial sectors. The forestry and timber industry is an example of an industry that can benefit from the combination of existing technical know-how with the new methods of artificial intelligence.

This virtual conference is organized by ADVANTAGE AUSTRIA in collaboration with AI Austria, and supported by Tech-House.

The event is part of the Internationalization Offensive go-international, a joint initiative of the Federal Ministry for Digitalization and Business Location and the Austrian Federal Economic Chamber.

Obveščamo vas, da je Slovenski podjetniški sklad ponovno odprl javni razpisa P4D 2019-2023 – Spodbude za digitalno transformacijo MSP, ki bo omogočalo prijavo tudi podjetjem v zahodni in vzhodni kohezijski regiji.
Za uspešno in pravočasno pripravo vloge je potrebno, da imate že izbranega izvajalca in dogovorjene digitalne aktivnosti, ki jih boste izvajali.

SPODBUDE ZA DIGITALNO TRANSFORMACIJO MSP (P4D-C19)
Do 100.000 EUR nepovratnih sredstev oziroma 60% upravičenih stroškov je podjetjem na voljo za prestrukturiranje in modernizacijo poslovnih in proizvodnih procesov ter uvedbo novih digitalnih poslovnih modelov. 

Prvi rok za oddajo je že 8.9.2020! 

Več o razpisu najdete TUKAJ

Zakaj so nekatera podjetja uspešna pri uvajanja UI, druga pa ne?

Ni skrivnost, da se podjetja, organizacije vedno bolj obračajo na napredno analitiko in umetno inteligenco (UI), da bi izboljšale svoje delovanje in odločanje v poslovnih procesih - od raziskav, načrtovanja in proizvodnje, do dobavne verige in upravljanja tveganj. Le malo pa je znanega, zakaj so uspešna podjetja uspešna pri uvajanju UI.

Obseg razpoložljivih podatkov se je v zadnjih letih eksponencialno povečal, raziskovalci so razvili bolj izpopolnjene algoritme strojnega in globokega učenja, računska moč in kapaciteta shranjevanja podatkov pa sta se nenehno povečevala. Konvergenca teh trendov spodbuja hiter tehnološki napredek in skokovite spremembe v ekonomiji in družbi. Vse te tehnologije in algoritmi so dostopne vsem organizacijam. Tehnologije UI danes ne zahtevajo visokih investicij, dostopne so celo kot storitev za najem. Toda zakaj so nekatera podjetja uspešna pri uvajanja UI, druga pa ne?

Emily Mansfield pogosto nastopa v medijih s komentarji evropske politike in gospodarstva in je udeleženka razprav, ki jih organizirajo evropski parlament in think-tanki, kot so Chatham House, Institute for International and European Affairs, Transparency International, ResPublica itd. Nedavno je kot uvodna govornica nastopila na konferenci GoDigital v organizaciji Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS – z odmevnim predavanjem, kako bo umetna inteligenca spremenila naša gospodarstva, industrije in družbe.

Kaj bo prinesla umetna inteligenca našim družbam in gospodarstvom?
Če nam je všeč ali ne, bo umetna inteligenca imela posledice vsepovsod po naših družbah. Recimo, lahko bomo uporabljali napovedovalno analitiko, ki bo oblikovala digitalne dvojčke naše opreme. Tako da bomo vedeli, kdaj je optimalni čas, da jo servisiramo. Velike nove možnosti bodo tudi v medicini. Recimo, s skeniranjem očesne mrežnice in uporabo ustreznega softvera bomo lahko zaznavali bolezni in jih zdravili. Potem je tu strojno učenje, ki bo pomembno tudi za javni sektor …

V Združenem kraljestvu že imamo »pametne« ceste, ki sproti zaznavajo gostoto prometa, same nastavljajo omejitve hitrosti in po potrebi za vožnjo odpirajo tudi dodatne, odstavne pasove. Vse poteka povsem avtomatizirano, prek posebnega softvera. Kar zadeva trgovino na drobno, že zdaj mobilni telefoni hranijo množico podatkov o nakupovalnih vzorcih potrošnikov. Te je mogoče uporabiti za personalizirana priporočila.

V ZDA obstaja celo družba, ki proizvaja kolekcije oblačil glede na osebne okuse potrošnikov. Pri tem, recimo, uporablja izkušnje astrofizikov, ki ugotavljajo podobnosti med zvezdami na nočnem nebu, in jih prilagaja kupnim vzorcem potrošnikov. V finančnem sektorju smo opravili raziskavo, ki je pokazala, da že polovica bank pri rutinskih opravilih uporablja virtualne pomočnike, njihovi uslužbenci pa se lahko ukvarjajo z bolj zapletenimi vprašanji. Še bi lahko naštevala, možnosti za uporabo umetne inteligence je res veliko.

Več si lahko preberete v intervjuju Sobotne priloge Dela

Kolumna Barbare Domicelj, podpredsednice Združenja Manager in generalne direktorica Microsofta Slovenija

V pogovorih s poslovnimi ali tehnološkimi voditelji se je že vrsto let skoraj nemogoče izogniti temi, ki na eni strani – tudi zaradi vpliva popularne kulture – razvnema domišljijo, na drugi pa je zavita v oblak (pre)splošnih napovedi in nejasnih obetov. Govorim seveda o umetni inteligenci, tehnološkem trendu številka ena, ki ga spremljajo tako opozorila pred prevlado strojev kot zgodbe o ambicioznih projektih, ki ali niso nikoli poleteli ali pa preprosto niso prinesli želenih rezultatov. V takšnih razmerah je razumljivo, da vodstva organizacij potrebujejo predvsem znanje, kaj je na področju umetne inteligence uresničljivo in na voljo že danes ter kaj jim lahko to tehnološko čudo prinese v prihodnjih letih ali desetletjih.
Dejstvo je, da so obeti umetne inteligence zelo veliki, saj njena zmožnost zaznavanja in napovedovanja vzorcev iz velikanskih količin podatkov zdaleč presega zmožnosti ljudi. Če pogledamo uspešen primer uporabe, vidimo izjemne priložnosti na področju napovedovanja, podpore odločanju, avtomatizacije operacij, optimizacije izdelkov, novih poslovnih modelov, ciljanih storitev, zagotavljanja uporabniških izkušenj ter celo na področju varovanja okolja in javnega zdravja.
Dejstvo je tudi, da umetna inteligenca že spreminja način, kako se sporazumevamo z računalniškimi sistemi. O napredku na področju prepoznave jezika in govora se lahko prepričamo kar v svoji dnevni ali drugi sobi, kamor smo postavili vse bolj razširjene pametne zvočnike. Vse vidnejšo vlogo v poslovnih okoljih dobivajo tako imenovani pogovorni boti, ki z umetno inteligenco usmerjajo ali svetujejo strankam in zaposlenim. A to je šele začetek.
Pri družbi Accenture so analizirali 12 razvitih gospodarstev in ugotovili, da ima umetna inteligenca potencial, da podvoji njihove letne stopnje gospodarske rasti do leta 2035. Pri svetovalnem podjetju PwC napovedujejo, da bo zaradi umetne inteligence svetovni BDP leta 2030 višji za 14 odstotkov oziroma 15,7 trilijona ameriških dolarjev – več kot znaša BDP Kitajske in Indije skupaj.
A hkrati je dejstvo, da se organizacije pri uvajanju umetne inteligence srečujejo tudi z nekaterimi izzivi. Analitiki tako ugotavljajo, da je v mnogih organizacijah uvedba neenotna, saj so nekateri procesi in funkcije daleč pred drugimi. Za uspešno uvedbo morajo hkrati zagotoviti ustrezne kadrovske in tehnološke vire ter se spopasti še s problemom fragmentiranih podatkovnih silosov. To je za nekatera, zlasti uveljavljena podjetja z dolgo tradicijo velika težava, saj zahteva boj s trdovratno miselnostjo »tako smo vedno delali«.
Prednost digitalnih izzivalcev
Profesorja Marco Lansiti in Karim R. Lakhani iz poslovne šole Harvard Business School tako ugotavljata, da so podjetja zelo dolgo optimizirala svoje poslovanje skozi specializacijo, ki je pripeljala do silosnih struktur, ki so danes značilne za večino večjih podjetij. Generacije informacijskih rešitev te strukture niso spremenile, temveč so jo mnogokrat celo okrepile ter povečale delitve med funkcijami in izdelki. Ti silosi so danes največji sovražnik rasti na temelju umetne inteligence, saj z razpršenimi in nepovezanimi podatki onemogočajo 360-stopinjski pogled na kupce, ki združuje in uporablja znanje in informacije iz vseh panog, oddelkov in funkcij. Tradicionalna podjetja tako vse bolj ogrožajo digitalni tekmeci, ki zaradi neobremenjenosti s silosi, prednosti pri povezovanju podatkov iz vseh virov in uporabe analitike na temelju umetne inteligence podirajo stare panožne meje in omejitve.
Ključna poslovna kultura in ljudje

»Nasvet vodstvom se je nekoč glasil, naj se držijo posla, ki so ga poznali, v panogah, ki so jih razumeli. Toda sinergije v algoritmih in podatkovnih tokovih ne spoštujejo panožnih mej. Organizacije, ki se ne bodo mogle opreti na kupce in podatke prek teh meja, bodo verjetno v veliko slabšem položaju,« sta zapisala v začetku leta.* Njun nasvet? Soočenje s silosi in fragmentiranimi sistemi, razvoj novih zmožnosti in – po mojem mnenju ključno – preoblikovanje kulture podjetja.
Organizacije, ki bodo uspešne na tej poti, bodo namreč tiste, ki razumejo, da ne gre zgolj za dodajanje nove tehnologije, temveč tudi oblikovanje nove, drugačne kulture. Te organizacije vedo, da se morajo najprej posvetiti viziji, strategiji, kulturi, svojim edinstvenim prednostim ter znanju zaposlenih ter da je tehnologija šele naslednji korak. V središču so ljudje, tehnologija pa je orodje, ki ga ti uporabijo za ustvarjanje vrednosti.
Če se vrnem k začetku: kako vam lahko umetna inteligenca pomaga danes? Prvi konkretni korak v mnogih organizacijah je lahko uvedba že omenjenih pogovornih botov, ki postajajo ključno orodje za stike s strankami. Sledijo pametne poslovne aplikacije z vgrajeno umetno inteligenco, vse skupaj pa se nadgradi s preoblikovanjem ključnih poslovnih procesov. Analitiki pričakujejo, da bo umetna inteligenca preoblikovala vse poslovne procese v vseh panogah ter – podobno kot programska oprema – postala temelj konkurenčnosti podjetja.
Pospešek za slovensko gospodarstvo
Danes ni več vprašanje, ali naj se vodstva podjetij posvetijo uvedbi umetne inteligence, temveč kako hitro morajo to storiti. Ravno pri tem vprašanju pa se v Sloveniji srečujemo s stanjem, ko se lahko pohvalimo z vrhunskimi raziskovalnimi projekti in dosežki, zatika pa se nam pri uvedbi v gospodarstvu in javnem sektorju. Potrebujemo konkretne projekte in hitrejši prenos umetne inteligence v prakso, sicer se nam lahko zgodi, da bomo nabrali razvojni zaostanek, ki ga bomo pozneje vse težje zmanjšali. Spodbudno je, da se to zavedanje o nujnosti vendarle krepi, kar recimo kaže tudi nedaven zagon pobude AI4SI (AI za Slovenijo) Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, ki želi z delavnicami in izobraževanji slovenskim organizacijam približati konkretne primere ter tudi tako spodbuditi tiste prve korake, ki so mnogokrat lahko videti težji, kot so v resnici – vsekakor pa so danes zagotovo že nujni.

*Competing in the Age of AI, Harvard Business Review, številka januar–februar 2020

Kolumna je bila objavljena v ikt.finance.si, TUKAJ

Analitske hiše napovedujejo, da bo imela umetna inteligenca že v bližnji prihodnosti odločilen vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetij,  že danes pa uspešna podjetja izkoriščajo njene prednosti.

AI in manufacturing is a game-changer. It has the potential to transform performance across the breadth and depth of manufacturing operations. However, the massive potential of this new Industrial 4.0 era will only be realized if manufacturers really focus their efforts on where AI can add most value and then drive the solutions to scale. 

To understand whether organizations are focusing on the most promising use cases, and then achieving scale with the solution, we have undertaken significant research and analysis. We analyzed 300 leading global manufacturers from four key segments – automotive, industrial manufacturing, consumer products, and aerospace & defense - to understand the focus of their AI initiatives. We also spoke with 30 senior industry executives, all of whom are involved in their organization’s AI initiatives. Finally, we analyzed 22 AI use cases in manufacturing operations. These use cases were spread across seven broad functional areas, from inventory management through to production and quality control.

Some companies truly struggle to define and prioritize AI use cases. Yet, the real problem arises for the many enterprises that grossly underestimate the challenge, feeling they have done the same thing many times before. After all, everyone went through Digital programs. Also, most have identified application areas for Big Data. A common assumption is that the methods for selecting successful AI use cases should not be all that different.

In our latest paper we share critical lessons specific to identifying and prioritizing AI use cases and provide a guide around the pitfalls. Fundamentally, the intrinsic interweaving of data and learning algorithms introduces process and business aspects that were absent in both Digital and Big Data (without learning or even active decision making by a system). These critically influence the nature, the value, and the ease of implementation of AI use cases. We support our analysis with instructive practical examples from in-depth experience on the subject in order to render the subject as accessible as possible to the business reader. Created by the appliedAI team as well as contributors from the SiemensAI Lab– this report draws on the experience of leading experts in the field of AI.

This study was carried out by Ipsos for the European Commission. It has found that 42% of enterprises currently use at least one AI technology, a quarter of them use at least two types, and 18% have plans to adopt AI technologies in the next two years. Three key internal barriers to AI adoption are difficulties in hiring new staff with the right skills (57%), the cost of adoption (52%) and the cost of adapting operational processes (49%).

Umetna inteligenca bo imela že v bližnji prihodnosti odločilen vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetij, že danes pa uspešna podjetja izkoriščajo njene prednosti. Slovenija je mednarodno prepoznana na področju raziskav in razvoja s področja umetne inteligence, opažamo pa, da uvajanje v poslovne procese tako gospodarstva kot državne uprave še vedno kar ne steče, zato smo ustanovili smo skupino AI4SI. Skupina AI za Slovenijo, se bo zavzemala za hitrejši prenos umetne inteligence v prakso in delovala kot povezovalni člen med ponudniki rešitev s področja umetne inteligence in podjetij, ki želijo umetno inteligenco uporabljati v pri svojem delovanju.

Vabimo vas na prvega iz serije spletnih seminarjev s področja uporabne AI, na katerem boste spoznali:

• Kaj se skriva pod besedo AI
• Zakaj se moramo AI lotiti čimprej
• Pomen AI pri poslovni preobrazbi gospodarstva
• Kakšne so njene prednosti za podjetja
• Kako voditi podjetje, kjer poslovne odločitve krmari AI
• Kako vključiti umetno inteligenco v poslovanje
• Kje so pasti in kako se jim lahko izogne

STROKOVNI PREDAVATELJI na e-SEMINARJU:

Barbara Domicelj, podpredsednica Združenja Manager, generalna direktorica Microsofta Slovenija
"Še posebej zdaj, ob covidu, se soočamo z novo realnostjo, v kateri bodo nove tehnologije in digitalna preobrazba imele še pomembnejšo vlogo."

Marko Grobelnik, digitalni glasnik Slovenije pri EK, podpredsednik AI4SI
"Cilj je, da postanemo ena najbolj učinkovitih držav pri prenosu tehnologij umetne inteligence v gospodarstvo in družbo. In Slovenija ima za to vse pogoje."

Mitja Trampuž, predsednik AI4SI, direktor CREApro
"Cilj iniciative AI4SI je čim večja uporaba umetne inteligence v praksi, zato so njene aktivnosti osredotočene na pripravo odgovorov na najbolj pogosta vprašanja, ki si jih postavljajo organizacije."

Matjaž Krč, poslovni direktor EKWB
"Če želi biti podjetje korak pred konkurenco, mora biti prilagodljivo in se hitro odzvati na spremembe na trgu. In pripravljenostjo za prihodnje tehnološke inovacije, vodi k inteligentnemu t.i. “AI driven” podjetju."

Dr. Boris Cergol, vodja poslovne enote za umetno inteligenco, Comtrade
" V želji, da bi vzpodbudil povezovanje med slovenskimi deležniki na področju umetne inteligence, sem pripravil pregled slovenske pokrajine umetne inteligence in podatkovne znanosti, pri čemer sem vključil podjetja,organizacije, združenja in skupnosti, ki predstavljajo razširjeni ekosistem."

Spletni seminar je namenjen direktorjem, poslovnežem, odgovornim za digitalno in poslovno preobrazbo.

Vabljeni, da se nam pridružite 26. 5. 2020!
Kotizacije ni, za udeležbo na e-seminarju se je potrebno prijaviti!

Posnetek seminarja si lahko ogledate TUKAJ.

V spletnem seminarju z naslovom Razumevanje in ustvarjanje jezika z umetno inteligenco, ki smo ga organizirali 15. 9. 2020, smo predstavili konkretne tehnologije umetne inteligence (UI), kamor med uspešne zgodbe spada tudi obdelava in razumevanje naravnih jezikov. 

Na tem področju gre za praktično uporabo strojnega prevajanja, prepoznave in ustvarjanje govora, semantično iskanje in klasifikacijo besedil. Sodobni pristopi temeljijo na globokih nevronskih mrežah, kjer smo v zadnjem letu priča spremembi vodilne tehnologije. Dotaknili se bomo tehnologije GPT-3, ki po mnenju strokovnjakov UI predstavlja največji preskok tehnologij UI v 2020.

Opis predavanj, ki smo jih poslušali:

Sinteza govora – kako računalnik spregovori s človeškim glasom
Jerneja Žganec Gros, direktorica, Alpineon d.o.o.
Če želimo povečati uporabniško izkušnjo pri uporabi digitalnih produktov in storitev, je ključno izboljšati interakcijo s pametnimi napravami z uporabo večmodalnih uporabniških vmesnikov. Med najbolj naravne načine interakcije sodi govor. Za uspešen razvoj in uporabo govorno podprtih aplikacij je potrebno zagotoviti učinkovite in visoko kakovostne komponente sistema govornega dialoga, to je uspešnost avtomatskega razpoznavanja govora in kvalitetno, razumljivo in naravno zvenečo sintezo govora, ki omogoča samodejno tvorjenje govornega signala na podlagi vhodnega besedila.
Pri tem hitro naletimo na razkorak med tehnološko »podprtimi« in »nepodprtimi« jeziki, ki se v svetu čedalje bolj poglablja; se pravi med jeziki, kjer uporabniki lahko uporabljajo napredne govorne in jezikovne tehnološke rešitve, in tistimi, ki so za te namene bolj ali manj »neuporabni«. V seminarju bom na primeru sinteze govora predstavila, kam se pri tem uvršča slovenščina. Demonstrirala bom nekaj zanimivih primerov uporabe sinteze govora v procesih digitalizacije produktov in storitev. Naslovila bom tudi etične vidike pri uvajanju govornih tehnologij v prakso.

Razvoj slovenščine v digitalnem okolju
doc. dr. Simon Krek, raziskovalec, Laboratorij za umetno inteligenco, IJS in Vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije UNI LJ
V sklopu projekta, ki vključuje največje izobraževalne in raziskovalne organizacije v Sloveniji, bo vzpostavljena osrednja infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije za slovenski jezik. Projekt, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, traja od maja 2020 do avgusta 2022. Na osnovi identificiranih potreb po manjkajočih računalniških izdelkih in storitvah s področja jezikovnih tehnologij je cilj projekta vzpostavitev infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije z odprtim dostopom do rezultatov raziskovalnega dela, ki bodo javno objavljeni in dostopni pod licenco Creative Commons (CC). Na ta način bodo raziskovalcem in znanstveno-raziskovalnim organizacijam, zagonskim in drugim podjetjem ter širši mednarodni skupnosti omogočeni nadgradnja organiziranega skladiščenja, vzdrževanje ter distribucija virov in tehnologij. Slednje zagotavlja tudi enakopravnejše sodelovanje slovenskega raziskovalnega prostora z evropskimi pobudami za izmenjavo digitalnih virov in orodij.

Novi pristopi k (večjezičnemu) procesiranju besedil
prof. dr. Marko Robnik Šikonja, Fakulteta za računalništvo in informatiko UNI LJ, raziskovalec v Centru za jezikovne vire in tehnologije UNI LJ
Med uspešne zgodbe umetne inteligence spada tudi obdelava in razumevanje naravnih jezikov, kjer vidimo praktično uporabno strojno prevajanje, prepoznavo in generiranje govora, semantično iskanje in klasifikacijo besedil. Sodobni pristopi temeljijo na globokih nevronskih mrežah. V zadnjem letu smo s pojavom mrež tipa transformer priča spremembi vodilne tehnologije. Današnji veliki jezikovni modeli tipa BERT in GPT-3 iz velikih zbirk besedil zajamejo znanje o jeziku in ga uporabijo za različne naloge. To lahko uspešno počno tudi za več jezikov hkrati. Predstavili bomo modele tipa BERT, ki trenutno dosegajo najboljše rezultate npr. pri povzemanju besedil, klasifikaciji sentimenta in odgovorih na vprašanja. Ta razvoj ni obšel niti slovenščine.

GPT-3, največji preskok umetne inteligence v 2020
Dr. Boris Cergol, vodja poslovne enote za umetno inteligenco, Comtrade Digital Services
Ustvarjanje vseh mogočih besedil, od elektronske pošte do kreativnih esejev, prepričljivo odgovarjanje in pogovarjanje, pisanje delujoče programske kode zgolj na podlagi opisa, kaj želimo implementirati. Vse to so le nekatere od sposobnosti modela GPT-3, ki ga je pred kratkim predstavilo podjetje OpenAI. Vendar pa se avtorji modela niso zaustavili pri akademskem članku, ampak so pripravili tudi programski vmesnik, preko katerega je mogoče na uporabniku prijazen način dostopati do modela. Beta dostop do vmesnika so omogočili nekaterim predstavnikom strokovne javnosti. V svojem tokratnem seminarju bom delil nekaj svojih izkušenj z GPT-3, ki sem jih pridobil kot eden od beta testerjev in nekaj mojih razmišljanj o tem, kakšne spremembe si lahko v prihodnje obetamo od GPT-3 in od še veliko zmogljivejših modelov, ki mu bodo zagotovo kmalu sledili.

Posnetek seminarja si lahko ogledate v naši knjižnici.

Umetna inteligenca vedno bolj vstopa v vsakodnevno življenje ljudi in vedno močneje vpliva tudi na gospodarstvo. V Sloveniji imamo dobro razvito raziskovalno sfero na področju umetne inteligence, potrebno pa je narediti korak naprej pri uporabi umetne inteligence v gospodarstvu tako pri podpori poslovnih in proizvodnih procesov kot pri nadgradnji samih proizvodov in storitev. Analitske hiše napovedujejo, da bo imela umetna inteligenca že v bližnji prihodnosti odločilen vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetij, že danes pa uspešna podjetja izkoriščajo njene prednosti.

Ravno zaradi hitrejšega prenosa umetne inteligence v prakso je bila ustanovljena iniciativa AI4SI (AI za Slovenijo), katere ustanovitelja sta Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS in IKT horizontalna mreža (SRIP PMiS) skupaj s še nekaterimi pomembnimi deležniki v Sloveniji na tem področju.
»Na Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS in v IKT Horizontalni mreži, ki jo vodimo, smo prepoznali potrebo, da bi združili predstavnike razvojno raziskovalnih organizacij, gospodarstva in drugih deležnikov ekosistema v tesnejše sodelovanje, dialog in skupne projekte na področju uvajanja umetne inteligence v prakso. Skupina AI4SI se bo zavzemala za hitrejši prenos izsledkov raziskav v delovne procese predvsem gospodarstva, kar bi lahko imelo v prihodnosti odločilen vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetij,« je povedala Andreja Lampe vodja IKT horizontalne mreže in podpredsednica AI4SI.
Iniciativa AI4SI bo vključevala predstavnike gospodarstva, državne uprave in predstavnike razvojno raziskovalnih organizacij, ki so aktivne na področju umetne inteligence ter druge deležnike.
V pripravi iniciative AI4SI je v načrtu serija delavnic in izobraževanj, ki bodo obravnavala tudi konkretne študije primerov, kako AI uporabiti v svojih podjetjih.

Umetna inteligenca (UI) korenito spreminja naše življenje in delo. Ob tem se postavlja neizogibno vprašanje, kako tehnologije UI na splošno vplivajo na podjetja, uporabnike in gospodarstvo. Hiter razvoj ter uvajanje UI in avtomatizacije spodbujata poslovodstva podjetij k preoblikovanju ne samo načina dela, temveč tudi njihovih poslovnih modelov. To spodbuja vključevanje UI v poslovne procese in predvsem temu je treba nameniti več pozornosti.
Napredovanje v UI je v prvi vrsti gibalo izboljšanega delovanja vseh drugih tehnologij in razvoja industrije 4.0. Tehnološki napredek, ki ga pripisujemo UI, poenostavlja interakcije med ljudmi in stroji, spreminja logiko poslovnih modelov in začenja preoblikovati življenjski slog in življenjski standard človeka. To bo odločilno vplivalo na vsa podjetja. Vseh vplivov še ni mogoče napovedati, zagotovo pa bodo koreniti. Za njihovo razumevanje se lahko zatečemo v zgodovino in pogledamo, na kaj vse je na primer vplivala elektrifikacija.

Uvajanju in uporabi posvečamo premalo pozornosti
Če hočemo umetno inteligenco bolje razumeti, je treba razlikovati med tehnologijami UI in zmogljivostmi uporabe UI v podjetjih. Danes je namreč največ pozornosti namenjene tehnologijam UI, malo pa je znanega o zmogljivostih za uvajanje in uporabo UI.

Pod tehnologijami UI razumemo različne metode, algoritme, programsko opremo in strojno opremo. Najbolj odmevni rezultati UI v zadnjem obdobju so bili doseženi s tako imenovanim globokim učenjem, ki temelji na številnih plasteh tako imenovanih umetnih nevronskih mrež in poskuša posnemati ustroj človeških možganov. Poleg akademske skupnosti se z razvojem novih metod in algoritmov največ ukvarjajo najrazvitejša tehnološka podjetja, ki razvijajo tudi povsem nove tehnologije za masovne računske operacije, ki so značilne za globoko učenje.

V Sloveniji smo na področju tehnologij UI uspešni, saj je akademska skupnost že od začetka pojava UI sodelovala pri razvoju novih metod in algoritmov. Nikakor pa še nismo, razen redkih izjem, prišli do primerljivih dosežkov na področju uvajanja umetne inteligence v podjetja. Razlog je premajhno zavedanje o potrebi za razvoj zmogljivosti uvajanja in uporabe UI v podjetjih. Z zmogljivostmi označujemo predvsem usposobljene kadre in njihova znanja za uvajanje in uporabo umetne inteligence v vsakodnevno poslovanje ter procese razvoja rešitev umetne inteligence.
Več o kolumni Mitje Trampuža si preberite na spletni strani Financ tukaj.

Skupina bo vključevala predstavnike gospodarstva, državne uprave in predstavnike razvojno raziskovalnih organizacij, ki so aktivne na področju umetne inteligence ter druge deležnike. V pripravi je tudi Nacionalni program razvoja umetne inteligence, pri izvajanju katerega bo AI4SI gotovo ključen deležnik in partner državi.

Skupina AI4SI (AI for Slovenia) se bo zavzemala za hitrejši prenos izsledkov raziskav v delovne procese predvsem gospodarstva, saj analize kažejo, da bo imela že v bližnji prihodnosti UI odločilen vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetij.

V zadnjem času je Slovenija pritegnila nekaj pozornosti sveta z ustanovitvijo Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), prvega svetovnega centra umetne inteligence, ki ga podpira UNESCO. To na splošno velja za velik dosežek slovenske raziskovalne skupnosti AI. Vendar pa menimo, da ima zgodba o AI v Sloveniji še nekaj zanimivih vidikov. Boris Cergol, ki v Comtrade CDS vodi področje za UI je naredil pionirsko delo s pregledom kdo je kdo na področju umetne inteligence in podatkovne znanosti. Več na POVEZAVI