IT poklici prihodnosti - povzetek in posnetek pogovora

Pripravljeni za 21. stoletje: s pravimi kompetencami in strateškim pristopom do hitrejšega uvajanja umetne inteligence

Dogodek Pripravljeni za 21. stoletje: s pravimi kompetencami in strateškim pristopom do hitrejšega uvajanja umetne inteligence, ki smo ga 26. 3. organizirali pri iniciativi AI4SI, je skozi številne poglede strokovnjakov raziskal, kako umetna inteligenca že danes spreminja naše delo, gospodarstvo in družbo. Strokovnjaki z različnih področij so predstavili strateške pristope k uvajanju UI, izpostavili konkretne primere dobrih praks ter poudarili pomen razvoja ustreznih kompetenc za prihodnost. Razprave so jasno pokazale, da umetna inteligenca ni več vprašanje prihodnosti, temveč sedanjosti, ki jo moramo znati oblikovati odgovorno, premišljeno in vključujoče. Kot je zapisano tudi v strategiji Digitalna Slovenija 2030, je cilj, da bo umetno inteligenco do leta 2030 uporabljalo 75 odstotkov podjetij – kar pomeni, da je čas za ukrepanje zdaj.

V naslednjih dnevih bomo na spletni strani AI4SI objavljali posnetke posameznih tem, ki smo jih predstavili na dogodku.

V uvodnem pogovoru z naslovom IT poklici prihodnosti sta mag. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije, in Marko Štefančič iz Gartner Slovenija osvetlila ključna vprašanja o prihodnosti dela v IT sektorju. Razprava se je osredotočila na to, kako umetna inteligenca že danes spreminja delovna okolja, poslovne modele in vlogo človeka v družbi. Govorca sta izpostavila, da živimo v času izjemno hitrega razvoja umetne inteligence, še posebej generativne, ki odpira jasne priložnosti za podjetja in druge organizacije.

Ne gre zgolj za tehnološko zanimivost, temveč za konkretne poslovne učinke: avtomatizacijo, povečanje produktivnosti, podporo odločanju, napredno analitiko, razumevanje podatkov in celo pomoč na ustvarjalnih delovnih mestih. Umetna inteligenca torej ni več le del prihodnosti, že danes spreminja način dela in razmišljanja v številnih panogah.

To se že jasno kaže pri orodjih, kot je ChatGPT, ki po besedah Marka Štefančiča predstavljajo pravi »wake-up call«. Z njim se je prvič zares zavedel, da se ustaljeni  modeli načini dela lomijo. Ob tem je poudaril, da umetna inteligenca ni več le tehnološka tema, temveč tudi geostrateški dejavnik. Država, ki bo prva razvila splošno umetno inteligenco, bo po njegovem mnenju postala vodilna sila sveta. Kot primer napredka je navedel kitajski startup, ki je v dveh letih razvil robote za kompleksna fizična opravila. Ti bodo kmalu delovali v rudnikih v Kazahstanu, kar pomeni začetek prehoda umetne inteligence iz digitalnega v fizični svet.

Sogovorca sta se dotaknila tudi konkretnih koristi, ki jih podjetja že danes beležijo pri uporabi umetne inteligence. Marko Štefančič je predstavil tri ravni, na katerih UI že zdaj ustvarja dodano vrednost v poslovnem okolju, in sicer: povečanje produktivnosti zaposlenih, optimizacija internih procesov ter razvoj povsem novih poslovnih modelov.

Prav v tej tretji ravni se po njegovem mnenju skriva največji preboj. Ko umetna inteligenca ne le podpira delo ljudi, temveč samostojno prevzema naloge, ki so jih nekoč opravljali visoko usposobljeni strokovnjaki. Takšni primeri se že pojavljajo tudi na področju storitev, kjer AI agenti opravljajo kompleksne naloge, kar radikalno spreminja ustaljene pristope in odpira prostor za inovativne poslovne modele prihodnosti.

V prihodnjih letih bomo tako vse pogosteje komunicirali z roboti. V določenih panogah, od storitev do prodaje, pa lahko že v naslednjih petih letih pričakujemo, da bo tudi do 20 % strank dejansko umetna inteligenca, ki bo samostojno opravljala nakupe, rezervacije in pogovore z drugimi sistemi.

Umetna inteligenca ne spreminja le tehnologije, temveč tudi ljudi in njihove vloge. Klasični IT poklici, kot je programiranje, postopno izgubljajo pomen. Namesto tega se potrebuje strokovnjake, ki razumejo arhitekture, povezave med tehnologijo in poslovanjem ter znajo smiselno vključiti rešitve v procese. Po drugi strani se zahteve po znanju tehnologije širijo tudi v ne IT poklice. Vsakdo, ki želi ostati relevanten v prihodnosti, bo moral razumeti delovanje tehnologije in jo znati uporabiti za podporo svojemu delu. Gre za transformacijo, kjer se meje med tehničnim in ne-tehničnim znanjem brišejo, prihodnost pa pripada tistim, ki so radovedni, se znajo hitro učiti in razmišljati kritično.

Še posebej pomembna je prenova izobraževanja. Sogovorca sta poudarila potrebo po uvedbi obveznega predmeta računalništva in informatike, ki uči algoritmičnega razmišljanja in razumevanja tehnologij že v osnovnih in srednjih šolah. Mlade je treba opolnomočiti za digitalni svet, kjer bo UI del njihove vsakdanjosti. Prav tako moramo kot družba vlagati v vseživljenjsko učenje: v prekvalifikacije in dokvalifikacije, s poudarkom na digitalnih kompetencah in znanju uporabe UI. Samo tako bomo lahko povečali število strokovnjakov, ki jih bo prihodnost nujno potrebovala.

V pogovoru sta se dotaknila tudi vprašanja digitalne suverenosti. Slovenija po investicijah v IKT in znanja zaostaja za povprečjem Evropske unije. Če želimo povečati produktivnost in inovativnost, moramo spodbujati predvsem mala in srednja podjetja k investicijam v digitalno preobrazbo. Hkrati pa potrebujemo lasten jezikovni model, zgrajen na slovenskih podatkih, z lastnim superračunalniškim centrom in domačimi strokovnjaki. Digitalna suverenost je vprašanje nacionalne varnosti in dolgoročne odpornosti.

Ob zaključku je Marko Štefančič podal pozitiven pogled v prihodnost. Verjame, da bo umetna inteligenca v prihodnjih letih povečala produktivnost tudi do desetkrat, kar bo omogočilo, da ljudje več časa posvetimo sebi, ustvarjanju in stvarem, ki nas veselijo. A ob tem opozarja na nujnost regulacije, in sicer, da kot družba ne zdrsnemo v tehnološki kaos, temveč ohranimo človečnost, etiko in nadzor. Vedno se moramo vprašati: če nekaj lahko naredimo, ali to tudi smemo?

»Produktivnost se bo nedvomno povečala in moja vizija – čeprav nisem več med najmlajšimi – je, da se bom lahko osredotočil na tisto, kar me resnično veseli. Ne želim, da bi bilo moje mesto v družbi omejeno na delo osem ur na dan, pet dni v tednu. Želim si, da bi imel več svobode, da delam takrat, ko je to smiselno, preostali čas pa namenim svojim hobijem in stvarem, ki me izpolnjujejo. Verjamem, da nam bo prihodnost omogočila ravno to, več prostora za tisto, kar si res želimo početi.«  - Marko Štefančič, Gartner Slovenia.

Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj: