Konferenca GoDigital: Mlade moramo pravočasno pripraviti na digitalni svet

Konferenca GoDigital - Revolucija umetne inteligence je dala največ pomena izobraževanju na področju umetne inteligence!

Uporaba umetne inteligence (UI) v gospodarstvu je hkrati evolucijska in revolucionarna, saj prinaša tako postopne izboljšave kot tudi prelomne spremembe. Kljub številnim primerom dobre prakse Slovenija pri digitalizaciji in digitalnih kompetencah zaostaja za evropskim povprečjem, zato je tu nujen pospešek, se je strinjalo prek 400 udeležencev največje neodvisne poslovne konference s področja digitalizacije v Sloveniji. Med nujnimi ukrepi so predlagali uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Konferenco GoDigital 2024 je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Združenjem za informatiko in telekomunikacije (ZIT), strateško razvojnim inovacijskim partnerstvom SRIP GoDigital, in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. Podeljena je bila tudi nagrada GoDigital za najboljši digitalni projekt leta 2024, ki ga je prejelo podjetje INEA d.o.o. v sodelovanju s Plastiko skaza za projekt »Vizualna kontrola ohišij števcev z uporabo umetne inteligence«.

»Digitalizacija in umetna inteligenca predstavljata ne le tehnološko, ampak celovito družbeno in gospodarsko preobrazbo, ki spreminja delovna mesta, poslovne modele in družbo kot celoto. Naša odgovornost je, da skozi to preobrazbo ohranimo ravnovesje – izkoristimo prednosti produktivnosti in avtomatizacije ter hkrati ustvarjamo nova delovna mesta in spodbujamo etičen razvoj tehnologij,« je bil uvodoma jasen predsednik GZS Tibor Šimonka, ob tem pa spomnil na letošnje poročilo o digitalnem desetletju, v katerem je Evropska komisija opozorila na nizko stopnjo digitalizacije v MSP ter nizke digitalne kompetence, vključno z velikim pomanjkanjem IKT strokovnjakov v Sloveniji. Zaostajanje mladih za mednarodnim povprečjem na področju računalniškega mišljenja je pokazala tudi prejšnji teden predstavljena Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS pri učencih in učenkah 8. razredov. »To je jasen znak, da moramo ukrepati danes, če želimo, da bodo naši mladi lahko enakovredno tekmovali z vrstniki iz digitalno bolj naprednih držav,« je dejal in dodal, da je GZS področje digitalizacije postavila med svoje prednostne naloge, ker se zaveda, da brez digitalizacije ne bo zelenega prehoda in brez ustreznih kompetenc s področja IKT slovenska podjetja težko konkurirajo najbolj razvitim, uvajanje umetne inteligence pa je za podjetja izjemno pomembna, saj prinaša številne koristi, ki prispevajo k njihovi produktivnosti, konkurenčnosti in dvigu inovativnosti.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pogovoru z direktorjem ZIT mag. Nenadom Šutanovcem izpostavila, da predstavlja umetna inteligenca neke vrste revolucijo, ki bo predvsem pohitrila vse procese v raziskavah, proizvodnji. Lahko naredi veliko dobrega, a tudi veliko slabega. Zato pozdravlja, da Evropa kot prva na svetu z Aktom o umetni inteligenci (UI) uvaja regulacijo tega področja. Spregovorila je o zaostajanju Slovenije na področju digitalizacije. »Slovenija je na 25. mestu v EU po številu IKT strokovnjakov. Smo torej predpredzadnji v EU,« je navedla in dodala, da »če mislimo, da bomo lahko šele po srednjih šolah usmerili v IKT le tiste, ki jih to zanima, in bomo imeli dovolj tega kadra, se zelo motimo.« Kritična je bila do tega, da v Sloveniji še vedno v osnovnih in srednjih šolah ni obveznega predmeta računalništva in informatike, saj je »digitalna pismenost danes nekaj takega kot znati brati in pisati.« Od septembra letos je Slovenija celo edina država v EU, ki takšnega obveznega predmeta nima. Po prepričanju predsednice republike zaostajamo s programi, ki se niso prilagodili sodobnemu svetu, 20-30 let. Zagovarja obvezno uvedbo navedenih vsebin od petega razreda osnovne šole dalje ter skozi celo srednjo šolo. »Če ne bomo spremenili šolstva, je to odgovornost politike,« je bila jasna in dodala, da že zadnjih 15 let manjka strategij, vizij, kam hočemo in kaj je treba narediti, da bi tja prišli. Da bi lahko imeli socialno državo, rabimo močno gospodarstvo. Brez modernih tehnologij ne bo šlo, tudi ne brez sodobnega šolstva. Pirc Musar verjame, da je umetna inteligenca promotor in gonilo razvoja. »Se pa moramo zavedati, da je na mnogih segmentih gospa, ki večino časa halucinira. V bistvu ni ne umetna, ne inteligenca. Za njo stoji človek … UI bo zato vedno le toliko etična, kot bodo etični tisti, ki jo gradijo,« je bila jasna in dodala, da morajo zato v ekipah biti multidisciplinarni strokovnjaki. Vse to bo dalo rezultat, da bo UI lahko korektna, poštena, ne pa bo pristranska.

Okrogla miza: Umetna inteligenca v poslovanju: evolucija ali revolucija?

Na okrogli mizi o vprašanju, ali gre pri uporabi umetne inteligence v poslovanju za revolucijo ali evolucijo, so svoja razmišljanja predstavili generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž ter izvršni direktor področja za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke pri Zavarovalnici Triglav Gregor Kovačič.

UI pomeni revolucijo v tem, kako inoviramo, kako tekmujemo na globalnem trgu, meni Vesna Nahtigal. Izpostavila je potrebo po še intenzivnejšem sodelovanju vseh deležnikov. Letno v Sloveniji izobrazimo 2.500 IKT strokovnjakov, pri čemer bi jih rabili 6.000. Potrebno bo čim prej uvesti digitalne kompetence in računalniško mišljenje v vseh ravneh izobraževanja, prilagajati pa tudi modele izobraževanj v podjetjih, recimo s pomočjo mikrodokazil. Hkrati pričakuje čimprejšnjo ustanovitev kompetenčnega centra za UI.

Matevž Frangež, se je strinjal, da UI predstavlja revolucijo. Ni časa za evolutivno razmišljanje, saj gre za nekaj, kar prihaja od zunaj in je le vprašanje, koliko smo na to pripravljeni. Kritičen je bil do premajhnega razumevanja v Sloveniji, da gre za tehnološke spremembe, pri čemer je UI eden glavnih pogonov, kar pa bo odločalo o jutrišnjih zmagovalcih. »Nismo še ozavestili nujnosti, kako močno se moramo kot družba spremeniti, da ostanemo v koraku s časom,« je dejal in dodal, da je treba razumeti, da živimo v enem najbolj prelomnih trenutkov v človeški zgodovini. Sicer si je treba pustiti čas za premislek, nedopustno pa je, da smo počasni tudi pri implementaciji.

»Neizpodbitno dejstvo je, da je UI tukaj in spreminja gospodarstvo. Odločiti se moramo le, ali bomo mi usmerjali prihodnost ali bodo to storili algoritmi,« pravi prof. dr. Matej Černe. Ključno je po njegovem prepričanju izobraževanje in usposabljanje ljudi, saj kar 70 odstotkov zaposlenih po svetu UI še sploh ne uporablja. Meni, da ni bojazni, da bi UI zamenjala ljudi, se pa bodo delovni procesi spreminjali.

Po besedah Mitje Trampuža 25 % podjetij na svetu na področju UI nič ne dela, 50 % jih nekaj poskuša narediti. Le četrtina ustvarja s pomočjo UI dodano vrednost, vendar je zgolj 4 % podjetij uspel preboj. Zagovarja, da je UI zelo koristno uporabiti. Navedel je tudi pravilo 10-20-70, pri čemer je 10 % namenjeno algoritmom UI, 20 % tehnologiji in podatkom. Ostalih 70 % pomeni procese in ljudi. Zmagovalna podjetja so tista, ki vlagajo v procese in predvsem v ljudi.

Gregor Kovačič je na primeru zavarovalnice prikazal, da gre v njihovem primeru za evolucijsko revolucijo. Medtem ko so pri nekaterih procesih, kot npr. odgovarjanje na interna vprašanja zastopnikov, postali »evolucijsko hitrejši«, pri drugih procesih pa celo revolucionarni (npr. pri evalvacija vhodnih klicev v klicnem centru, kjer lahko z uvedbo UI vsakodnevno nadzorniki prejmejo konkretno analizo teh klicev). Zato meni, da se »UI ponekod pojavi kot ‘game changer’«. Izzive vidi v znanju, regulativnem delu, kaj se sme in kaj ne, ter kulturi – sprejemanja učenja, želji po sodelovanju, sprejemanju sprememb na vseh področjih in spoznanju, da je dovoljeno narediti tudi napako, da lahko podžgemo inovacijski proces.  

FOTOGALERIJA Z DOGODKA SE NAHAJA TUKAJ>>