Spletna debata o spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence

Pestra razprava spletne okrogle mize z naslovom Etika in človekove pravice pri razvoju in uporabi umetne inteligence je med drugimi odprla vprašanja, kot so: katera etična načela so ključna za uspešen razvoj in uporabo umetne inteligence in kako pomembna je etika za zagotavljanje zaupanja javnosti v umetno inteligenco.

Udeležence dogodka v organizaciji Ministrstva za javno upravo, Tehnološkega parka Ljubljana, Gospodarske zbornice Slovenije in IKT horizontalna mreža je nagovoril tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da se s področjem umetne inteligence intenzivno ukvarjamo šele v zadnjem obdobju, ima Slovenija že več kot 40 letno zgodovino raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na področju umetne inteligence. Uspešni smo na mednarodni ravni in pohvalimo se lahko tudi z vzpostavitvijo prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI) pod pokroviteljstvom UNESCA »Imamo odlične pogoje za uspešen razvoj in uvajanje umetne inteligence, saj imamo kakovostno univerzitetno izobraževanje na področju umetne inteligence, zainteresirano in aktivno civilno družbo ter hitro naraščajoče število podjetij, ki sprejemajo umetno inteligenco in jo želijo uporabiti pri svojem poslovanju,« je v uvodnem nagovoru poudaril minister Boštjan Koritnik. Vendar izkušnje kažejo, da tehnološke rešitve niso edini pogoj za uspešno uvajanje umetne inteligence v različna področja našega življenja. Ljudje so do novih tehnologij pogosto nezaupljivi, zato bo nujno povečati zaupanje javnosti v to, da bo nova tehnologija našim življenjem dejansko koristila ne pa jih ogrožala.

Pravni in etični okvir bomo vzpostavili v sodelovanju z našimi evropskimi partnerji na podlagi smernic, ki jih na ravni EU gradimo skupaj. »Pripravljamo Nacionalni program za umetno inteligenco kot osnovo za aktivnosti na področju umetne inteligence tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Program stremi k uvajanju umetne inteligence tako, da sta razvoj in uporaba vseh sistemov v največji možni meri namenjena zagotavljanju blaginje ljudi in družbe, pri čemer pa se posebej zavzema za ohranjanje nacionalnega jezika in kulturne identitete, kjer lahko predstavlja ključno orodje. To omogoča, da so ljudje pri spodbujanju digitalizacije dejansko v središču pozornosti,« je še povedal minister Koritnik in zaključil, da želimo biti povezovalni člen med različnimi pobudami ter omogočiti uspešno in učinkovito usklajevanje in sodelovanje v mednarodnem okolju. Področje razvoja in uporabe umetne inteligence bo tudi v ospredju slovenskega predsedovanja Svetu EU jeseni letos.

Mag. Samo Zorc, koordinator priprave Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI) z Ministrstva za javno upravo je udeležencem dogodka predstavil nastajajoči nacionalni program. Program vsebuje jasno vizijo in deset strateških ciljev, med njimi izobraževanje, varnost, pravno-etični okvir in tudi zaupanje javnosti. Prav ustrezno razumevanje bo bistveno vplivalo na uspešnost uvajanja umetne inteligence, je poudaril Zorc. Ključno vprašanje pa je, ali pri uvajanju umetne inteligence potrebujemo poseben pravni okvir. 

Cilj razprave v okrogli mizi je bil deliti različne poglede, mnenja, predvsem pa priti do zaključkov o tem, ali potrebujemo poseben okvir za upoštevanje etike ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin za področje umetne inteligence ter osvetlitev vloge etike ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin za uspešno in učinkovito uvajanje rešitev umetne inteligence v družbo. Razprava se je zaključila z ugotovitvami, da je pred nami zahtevna naloga, saj govorimo o nečem, kar bo močno vplivalo na naše življenje. Nujna je ustrezna obravnava etičnih načel in zagotavljanja človekovih pravic v tem oziru. Treba bo opredeliti pravna pravila ter ustrezno definicijo, ki bo podlaga za nadaljnje urejanje. Ključen bo izobraževalni vidik in zavedanje, da vse, kar je mogoče, ni nujno tudi prav. Slišati je bilo, da je etika poskus družbenega dogovora, ki pa se med državami razlikuje.

Kot je ob zaključku razprave izpostavil eden od gostov okrogle mize, Marko Grobelnik, imamo kot majhna država pravzaprav primerjalno prednost, saj se je v Sloveniji oblikovala dobro delujoča skupina strokovnjakov na tem področju, česar nimajo niti mnoge večje države, in zato lahko dobro sodelujemo, delujemo ter imamo pomemben vpliv tudi v mednarodnem prostoru.

Več o dogodku si lahko preberete na spletišču GOV.SI.

Posnetek dogodka najdete TUKAJ.