Spletni seminar: Pripravljeni na Akt o umetni inteligenci

Kaj morajo podjetja vedeti in storiti do ključnih datumov? Vabljeni, da se nam pridružite 8. 10. 2024!

Sredi poletja je v Evropski uniji stopil v veljavo Akt o umetni inteligenci. Ključno vodilo pri pripravi Akta je bilo zagotoviti, da sistemi umetne inteligence postanejo varni, nediskriminatorni, da bodo dvigali zaupanje pri končnih uporabnikih in ne bodo povzročali škode. Akt bo spremenil način, kako delujejo sistemi umetne inteligence in bo imel pomembne posledice za vsako podjetje, ki jih uporablja. Glavne določbe Akta bodo stopile v veljavo 2. avgusta 2026, nekatere prepovedi pa bodo stopile v veljavo že prej.    

Na spletnem seminarju bomo na začetku predstavili širši pogled na Akt o umetni inteligenci, ki temelji na štirih stopnjah tveganja in predstavili zahteve, ki jih morajo sistemi umetne inteligence izpolnjevati. Predstavili bomo postopek implementacije na ravni Slovenije in kakšna bo vloga nacionalnih organov pri izvajanju zakonodaje. Izvedeli boste, katera so tista podjetja, ki bodo morala izpolnjevati strožje standarde in kakšne sankcije jih čakajo ob neskladnosti. Ključno bo vedeti, kateri sistemi umetne inteligence sploh spadajo pod to zakonodajo. V zaključku vam bomo na praktičnem primeru pokazali, kako se pripraviti na skladnost z Aktom.  

Spletni seminar je namenjen vsem, ki v podjetju že uporabljate sisteme umetne inteligence ali se s tem še spogledujete. Ne zamudite priložnosti, da se pripravite na prihodnost, ki jo oblikuje umetna inteligenca in nova zakonodaja! Bodite z nami 8. 10. 2024!

Spletni seminar je brezplačen, nanj se je potrebno le prijaviti.

Agenda:

13.00 – 13.10  Uvodni pozdrav, Mateja Baebler, predstavnica AI4SI
13.10 – 13.25  Uvod v Akt o umetni inteligenci (predavanje bo v angleščini), Julien Chasserieau, Associate Policy Director, DIGITALEUROPE
13.25 – 13.40 Implementacija Akta o umetni inteligenci v Sloveniji, Darja Petric Štrbenk, Sekretarka, Služba za pravne in zakonodajne zadeve, Ministrstvo za digitalno preobrazbo
13.40 – 13.55 Akt o umetni inteligenci: Ključne obveznosti podjetij v prehodnem obdobju, Gregor Strojin, Lokalni partner, Odvetniška pisarna Deloitte Legal Reff – podružnica v Sloveniji
13.55 – 14.10 Predstavitev prve dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci ponudnika UI rešitev, Boštjan Kožuh, BE-terna d.o.o.
14.10 – 14.25 Predstavitev druge dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci uporabnika UI rešitev, Samo Zorc, NLB d.d.
14.25 – 14.55 Vroči stol + Q&A

Več o predavanjih:

Uvod v Akt o umetni inteligenci (predavanje bo v angleščini)

G. Julien Chasserieau dela kot pomočnik direktorja za politiko umetne inteligence in podatkov pri DIGITALEUROPE. Analizira zakone s področja umetne inteligence in podatkovne ekonomije ter vodi podporne projekte digitalno industrijo v Bruslju. Od leta 2019 se ukvarja s politiko umetne inteligence, zlasti z evropskim Aktom o umetni inteligenci, pa tudi s širšimi vprašanji upravljanja umetne inteligence, standardizacije in odgovornosti. Julien je magistriral iz evropske politike na College of Europe ter magistriral in diplomiral iz evropskih in francoskih zadev na Sciences Po v Bordeauxu. Mednarodne odnose je študiral tudi na univerzi v Malmöju, Švedska.

DIGITALEUROPE je največje tehnološko združenje na evropski ravni, ki zastopa 40 nacionalnih združenj in 110 velikih podjetij. Združenje sodeluje s svojimi člani, podjetji in nacionalnimi združenji ter institucijami EU in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovili čim bolj nemoteno izvajanje različnih aktov, ki zadevajo digitalni sektor, za vsa podjetja, ki razvijajo in uvajajo takšne izdelke in storitve.

Implementacija Akta o umetni inteligenci v Sloveniji

Do 2. 8. 2025 morajo države članice akt implementirati v nacionalne pravne rede. V predavanju bo ga. Darja Petric Štrbenk predstavila aktivnosti Slovenije v naslednjih mesecih (npr. imenovati različne organe, določiti, kdo bo vodil register visoko tveganih sistemov UI ter pravila o kaznih in drugih izvršilnih ukrepih). Predstavila bo tudi Pakt za umetno inteligenco, ki ga vodi Evropska komisija z namenom, pridobiti prostovoljno zavezo industrije za predčasno izpolnitev obveznosti iz Akta o umetni inteligenci. Sklepno bo omenila še obveznost izvedbe učinka na temeljne pravice za visokotvegane sisteme UI (koga ta obveznost zavezuje, kaj to oceno sestavlja).

Ga. Darja Petric Štrbenk je zaposlena na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, v Službi za pravne in zakonodajne zadeve, in je med drugim zadolžena za pripravo zakona, s katerim bo Slovenija v nacionalni pravni red implementirala Akt o umetni inteligenci. Predavateljica je na ministrstvu zaposlena od januarja 2023, pred tem pa je bila več kot deset let zaposlena na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Akt o umetni inteligenci: Ključne obveznosti podjetij v prehodnem obdobju

Evropska Regulativa o umetni inteligenci prinaša vrsto različnih obveznosti za razvijalce in uporabnike sistemov umetne inteligence, ki bodo za zagotovitev skladnosti terjale prilagoditve ne le specifičnih orodij, temveč predvsem načina upravljanja razvoja in uporabe novih tehnologij. Večina obveznosti bo stopila v veljavo 2. 8. 2026, nekatere pa že 2. 2. 2025. G. Gregor Strojin bo v svojem predavanju predstavil ključne korake priprave podjetij v prehodnem obdobju (npr. identifikacija in klasifikacija UI sistemov za oceno njihove skladnosti, ocena morebitnih vrzeli, razvoj in implementacija ustreznih upravljavskih okvirjev ter zagotovitev UI pismenosti).

Gregor Strojin je lokalni partner v slovenski odvetniški pisarni Deloitte Legal Reff in vodi center odličnosti za regulacijo umetne inteligence Deloitte Legal Central Europe, ki se osredotoča predvsem na skladnost in upravljanje UI. Ima več kot 20 let izkušenj na stičišču tehnologije, informacij in prava s teoretičnega, praktičnega in političnega vidika, še posebej pa pri razvoju pravnega okvira UI v Evropi. Gregor je bil predsednik in podpredsednik Ad hoc odbora za umetno inteligenco pri Svetu Evrope (CAHAI), ki je pripravil nedavno podpisano Okvirno konvencijo o umetni inteligenci. Poleg tega je sodeloval tudi pri razvoju Regulative EU o umetni inteligenci ter drugih vplivnih okvirov upravljanja umetne inteligence, kot so načela UNESCO o umetni inteligenci in etična listina CEPEJ za uporabo umetne inteligence v pravosodju. Vodil je tudi uspešne projekte transformacije in upravljanja, predvsem na področju upravljanja znanja in avtomatizacije procesov.

Predstavitev dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci ponudnika UI rešitev

Na predavanju bo predstavljeno, kako se je podjetje BE-terna lotilo razumevanja in uvajanja principov odgovorne in varne uporabe umetne inteligence, ki izhajajo iz EU Akta o umetni inteligenci, pa tudi drugih regulatornih, etičnih in organizacijskih okvirov.

Boštjan Kožuh je svetovalec za uporabo in implementacijo umetne inteligence s prek 20-letnimi izkušnjami. Svoj prvi projekt na temo umetne inteligence je predstavil že leta 2005 na Dnevih slovenske informatike, nato pa svoje znanje nadgrajeval v podjetjih Adacta (sedaj BE-terna) in SAS ter na univerzi MIT in drugih uglednih institucijah. Redno sodeluje na konferencah doma in v tujini, kjer se osredotoča na praktične rešitve za strateško in odgovorno uporabo umetne inteligence.

S podjetjem BE-terna sodeluje pri razvoju koncepta odgovorne uporabe umetne inteligence, kar vključuje ustrezno prilagajanje Aktu o umetni inteligenci v okviru uporabe in razvoja rešitev ter razvijanja ustreznih znanj.

Predstavitev dobre prakse: Prilagajanje zahtevam Akta o umetni inteligenci uporabnika UI rešitev

Predavanje bo predstavilo osnovne koncepta in zahteve Akta o UI ter izzive, ki jih slednji prinaša v prakso. Predstavil bo aktivnosti, ki jih NLB d.d. izvaja za pripravo na skladnost z aktom.

Samo Zorc je zaposlen v NLB d.d., kjer je odgovoren za upravljanje umetne inteligence. Bil je višji uradnik za politiko UI v slovenski vladi, kjer je pomembno sooblikoval slovenski pristop k UI na nacionalni in mednarodni ravni. Sodeloval je pri pripravi več nacionalnih strateških dokumentov, predvsem slovenske strategije informacijske družbe - si2010 (2008) in vodil pripravo nacionalnega programa za umetno inteligenco - NpUI (2021). Vodil je slovenske aktivnosti pri pogajanjih o aktu EU o umetni inteligenci in sodeloval pri strateškem načrtovanju EU o umetni inteligenci, povezanem z usklajenim načrtom EU o umetni inteligenci. Dejaven je pri dejavnostih standardizacije IKT v okviru večstranske platforme EU za IKT in vodi tehnični odbor za UI pri nacionalnem organu za standardizacijo SIST. Slovenijo je zastopal v mednarodnih organizacijah, kot so Artificial Intelligence Governance (AIGO) pri OECD, kjer je opravljal funkcijo podpredsednika, Committee on Artificial Intelligence (CAI) pri Svetu Evrope in Global partnership for AI - GPAI.

Preden se je pridružil vladi, je delal kot raziskovalec in v podjetjih za programsko inženirstvo v Sloveniji in ZDA.