Umetna inteligenca je ključna tehnologija prihodnosti

Na nemško-slovenskem forumu so se vizionarji in strokovnjaki za umetno inteligenco srečali z vodilnimi gospodarstveniki in političnimi odločevalci v Sloveniji in Nemčiji s ciljem izmenjave znanja na področju umetne inteligence in prikaza primerov uporabe, ki se že izvajajo v vsakdanjem poslovnem življenju. Udeleženci so se strinjali o nujnosti regulacije UI z namenom preprečevanja zlorab.

Forum so organizirali Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija), Nemško veleposlaništvo v Ljubljani, GZS - Združenje za informatiko in telekomunikacije, SRIP GoDigital, GZS - Zbornica elektroindustrije ter SRIP ToP.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je označila digitalizacijo kot eno prednostnih nalog zbornice, »saj prepoznavamo njeno nepogrešljivo vlogo pri nadaljnjem razvoju podjetij. Brez digitalizacije ne more in ne bo zelene tranzicije. Brez ustrezne strokovnosti in kompetenc na področju informacijske in komunikacijske tehnologije slovenska podjetja tvegajo izgubo konkurenčne prednosti v primerjavi s tekmeci iz drugih delov sveta.« Akt o umetni inteligenci, ki ga je Evropska komisija sprejela konec leta 2023, »zmanjšuje tveganja pri razvoju ali uporabi umetne inteligence ter omogoča bolj humani razvoj na tem področju v prihodnosti.« Ob tem je dodala, da je nujno, da »umetno inteligenco vpletemo v svoje poslovanje prav vsi, tako za dvig učinkovitosti, kreativnosti in generiranje vsebin, avtomatizacijo procesov, pri razvoju novih izdelkov in ne nazadnje pri podpori odločanju.«

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je izpostavila nedavno raziskavo nemške industrijske in trgovinske zbornice DIHK, ki kaže, da »61 % podjetij v Nemčiji že uporablja ali načrtuje uporabo tehnologij umetne inteligence v bližnji prihodnosti, kar poudarja njen velik pomen v prihodnosti. Ključno je, da umetna inteligenca postane varna in zaupanja vredna, saj bo to zagotovilo potrebno pravno varnost za podjetja pri njeni uporabi. Evropa je nedavno naredila pomemben korak z aktom o umetni inteligenci, ki lahko prispeva k krepitvi zaupanja in sprejemanja umetne inteligence s postavitvijo načrtovanega pravnega okvira.«

Po besedah Natalie Kauther, veleposlanice Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, se v prihodnosti ne bo mogoče izogniti vplivom umetne inteligence, ki bo zagotovo pomenila velike spremembe tudi na trgu delovne sile. Izpostavila je pozitiven učinek UI na povečanje produktivnosti in varnosti v podjetjih. Meni, da v 2035 ne bo več delovnih mest, ki bi se lahko v celoti izognili UI, zato je izobraževanje toliko bolj pomembno. Vsekakor bo večina podjetij doživela masivne spremembe z nadaljnjim razvojem UI, saj gre za ključno tehnologijo prihodnosti. Kako se z njo spopadamo in jo koristimo, bo odločalo o konkurenčnosti in blagostanju v prihodnosti.  

Tudi dr. Tina Klüwer, generalna direktorica na nemškem Zveznem ministrstvu za izobraževanje in raziskave, se je strinjala, da prinaša UI izjemno veliko priložnosti. Na ministrstvu so lani pripravili akcijski načrt, ki vključuje prek 70 različnih iniciativ, v skupni vrednosti 1,6 mrd evrov do 2025.

Prof. Dr. Antonio Krüger, izvršni in znanstveni direktor Nemškega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (DFKI) in znanstveni direktor raziskovalnega oddelka za kognitivne asistenčne sisteme pri DFKI, je pojasnil, da UI v drugem valu digitalizacije spreminja strojno branje podatkov, kjer so bili ključni splet in podatki v oblaku v strojno razumevanje podatkov, kjer gre aktivno uporabo podatkov in njihovo monetarizacijo. Med nerešenimi izzivi strojnega učenja je navedel  napačne korelacije brez vzročnega razmerja, odsotnost odpravljanja napačnih vzorcev, šibke možnosti samopojasnitve itd. Spregovoril je o regulativnem programu EU na področju umetne inteligence, ki temelji na opredelitvi 4 ravni rizikov, ki jih povzroča UI. Izziv vidi v tem, da kljub potrebni zakonski ureditvi področje ne bi bilo prekomerno regulirano.

Na okrogli mizi z naslovom Uredba EU in globalna konkurenčnost umetne inteligence so svoja videnja predstavili Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence in digitalni prvak - Laboratorij za umetno inteligenco Instituta Jožef Stefan v Sloveniji, prof. Dr. Antonio Krüger, dr. Franziska Brantner, parlamentarna državna sekretarka na nemškem Zveznem ministrstvu za gospodarstvo in podnebno politiko, ter Špela Kern iz MDP.

Kako Bosch izkorišča inovacijski potencial umetne inteligence, je prikazal dr. Michael Kessler iz Robert Bosch GmbH - Korporativne raziskave. Dejal je, da si Bosch prizadeva igrati vodilno vlogo pri razvoju in uporabi industrijske umetne inteligence. Skoraj polovica vseh tovarn podjetja Bosch umetno inteligenco že uporablja v proizvodnih operacijah. Umetna inteligenca lahko po njegovem prepričanju poveča produktivnost človeškega dela. Odvisno od velikosti tovarne in vrste proizvodnje, lahko UI dosega povečanje produktivnosti in prihranke stroškov, ki dosega več 100 tisoč do več milijonov evrov letno.

O umetni inteligenci v avtonomni vožnji je spregovoril dr. Hans-Jörg Vögel iz  BMW Group.

Poenostavitev obdelave dokumentov z GPT sta predstavila Dirk Keiner in David Zibriczky iz DB Schenker. Naravo velikega jezikovnega modela (Large Language Model), ki je v ozadju, sta označila kot t. i. »game-changer«, saj GPT s tem, ko osnovno besedilo preoblikuje v vektorsko obliko v več tisoč dimenzionalni matriki, uvaja vsebinsko razumevanje.

Dr. Božidara Cvetković iz podjetja BE-terna, ki je govorila o optimizaciji ravni zalog z avtomatizacijo prenosov med lokacijami in državami v trgovinah MASS, sicer vidi ključne prednosti v uporabi UI, ki zmanjšuje število napak in pohitri tako reakcije kot prodajo, vendar pa je pri tem izpostavila, da je uspeh implementacije projekta UI odvisen predvsem od človeškega faktorja.

Nazadnje je Viktor Brajak iz podjetja Medius spregovoril o implementaciji programske rešitve za odkrivanje zavarovalniških goljufij s pomočjo strojnega učenja FRODO AI, za katero so prejeli nagrado GoDigital 2023, ki jo podeljuje GZS-Združenje za informatiko in telekomunikacije. Med prednostmi je med drugim navedel prihranke, zmanjšanje števila lažno pozitivnih primerov, pa tudi obremenitev strokovnjakov.

Na okrogli mizi o preobrazbi umetne inteligenci – učinku na realni svet v različnih panogah pa so spregovorili dr. Hans-Jörg Vögel, Central Invention, vodja oddelka za sooblikovanje strojne in programske opreme v BMW Group, CEO Qlector & Kolektor Ventures Mateja Lavrič, predsednik iniciative AI4SI in direktor CREAPLUS Mitja Trampuž ter direktor SAP Slovenija Marko Drev.